Google This is a digital copy of a book that was prcscrvod for gcncrations on library shclvcs bcforc it was carcfully scannod by Google as part of a projcct to make the world's books discoverablc onlinc. It has survived long enough for the copyright to cxpirc and thc book to enter the pubHc domain. A pubHc domain book is one that was never subject to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books are our gateways to the past, representing a wealth of history, cultuie and knowledge that's often difficult to discover. Marks, notations and other maiginalia present in the original volume will appear in this flle - a reminder of this book's long journcy from thc publisher to a library and rmally to you. Usage guidelines Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to thc public and we are merely thcir custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to prcvcnt abuse by commercial parties, including placing lechnical restrictions on automated querying. Wc also ask that you: + Make non-commercial use ofthefiles We designed Google Book Scarch for use by individuals, and we request that you use these files for personal, non-commercial purposes. + Refrainfivm automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's systcm: If you are conducting rcsearch on machinc translation, optical character recognition or other areas where access to a laige amount of text is hclpful, pleasc contact us. Wc encouragc thc use of public domain materials for these purposes and may be able to help. + Maintain attributionTht Goog^s "watermark" you see on each flle is essential for informingpcoplcabout this projcct and hclping thcm lind additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. + Keep it legal Whatever your use, remember that you are lesponsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just bccause we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other countrics. Whethcr a book is stili in copyright varies from country to country, and wc can'l offer guidance on whether any speciflc use of any speciflc book is allowed. Please do not assume that a book's appearancc in Google Book Search means it can be used in any manncr anywhere in the world. Copyright infringement liabili^ can be quite severe. About Google Book Search Googlc's mission is to organizc thc world's information and to make it univcrsally accessible and uscful. Google Book Scarch hclps rcadcrs discover the world's books while hclping authors and publishers rcach ncw audicnccs. You can scarch through thc full icxi of this book on thc wcb at |http: //books. google .com/l ii,i^iT,Goo<^le \r^^U i^ S l'-""'^ n;|,i,Go(V^[c I ii,i^iT,Goo<^le ii,i^iT,Goo<^le mil/ SLOVENSKA {^M PERVENCE. V Spisal "^ . Andrej Praprotoik. 7f (bef lupranijeu ulk) VeljA svesan« v plaUeDem h«rtla 30 kr. V LJUBUAKI, 1878. Zaloiil pisatelj. — Natianil Bnd, Milic. 4. m To knjižico je gospod minister za bogočastje in uk z ukazom 17. dec. 1. 1869., št. 10400 aloveDskim ljudskim Šolam dopustil. ii,i^iT,Go(><^[c Vvod. £maš m&temi jezik slovenski ima 25 po- glavitnih glasov, ki jih zDamojamo s temi-te glasniki ali Cerkami: a A, b B, C C, (S C, d D, e E, f F, g G, h H, 1 I, j J, k K, 1 L, m M, n N, o O, p P, r R, 8 8, š Š, t T, u TJ, T T, z Z, ž Ž. Vaem tem glasnikom vkup pravimo a b eced a ali alfabet. Nekteri teh glasnikov imajo že sami za se svoj razločni glas, in so samoglasniki. ~ Samoglasniki so: a, 6, 1, O, U. Vsi drugi glasniki se le s samoglasniki mo- rejo razločno glasiti, in so s oglasniki Samoglasniki se Izgovaijajo kratko, ali dolgo, ozko, ali široko, mehko, ali terdo. Iz glasnikov se zlagajo zlogi in besede. Zlog je glas, ki še nič ne pomenja, na priliko: bra, pra, mra. Beseda je glas, ki že kaj pomenja, n. pr. : brat, prag, mrak. Kolikor je r kaki besedi samoglasnikov, toliko Je zlogov. Besede so tedaj eoozložne , ali dvozložne, ali mnogozložne, n. pr. : pet, peta, petica. Besede so korenike, ali rastlike. Korenike so take besede, iz kterih se drage zlagajo, n. pr. : les, vas, vert. I* ■D,ni,ii"iT,Goo<^le Bastlike so tiste besede , ktere se iz drugih zlagajo, n. pr.: lesen, lesovit, lesoika; vašk, Tašftan, Tasica; vertni, povertni, TCrtnar, vertnik, Tertnaratvo, vertnarija. . . BasUike ali izpeljane besede imaje koren, deblo in obrazila. Korea je pervotni jezikov del, iz kterega ae delajo besede. Deblo je zlog ali beseda, ki se je naredila iz korena. Obrazila so pritikline, ki se pritikajo korenu ali deblu za nove pomene, n. pr. : travnik, mra- zota, brodnina; »^", gm&re', ^hred^m koreni; ^trav"^, ^mraz", ghrod' so debla; »mA", ^ota", ^nina" so pa obrazila. če se v eno besedo zloži več besedi, naredi se z 1 o 2 e n a beseda, n. pr. : kolovoz, drevored, bogoljnb, blagoslov, delopust ... V vsaki večziožni besedi se en glas bo^* glasi, to je, en zlog ima naglas ali poudarek. Na^as se zaznamnja z ostrivcem (r), s krativcem (>) in s strešico (*). Ostrivec se stavi na predtegojeuo- in zateg- Djeno-dolge glase, d. pr.; dčte, koviČ, m6ka. Kratirec se stavi nad predtegojeno- in za- tegnjeoo-kratke glase, a. pr. : rop6t, napilh, deklli. Strešica pomenja, da naj se samoglasnik zategnjeno-dolgo izgovarja, n. pr.: pčije, vind- grad; gr6zdje. ii,i^iT,Go(><^[c Pervi del. Grovomi raz poli. Jo^edar govorimo, rabimo devetero govornih razpolov ali besednih plemen. Samostalnik. T o d i U. Kdo nam prideluje Živež? Živež nam prideluje: kmet, mlinar, pek, mesar, ol&r, ribic, lovec, vertnik, branjevec . . . Ktere živali nam dEyqo Živež? Živež nam daj^o: krava, vol, tele, ovca, preSii!, kdza, jelen, zajec, setna, koretina, riba, rak . . . Te besede kažqo IjndI in dm^ žive stvari , in so imena. BefI sim ter Ije po zemlji so ; polje, njiva, vino- grad, travnik, vert, plot, pot, cesta, gora, dolina, ravnica, skala, kamenje ... V zrakn je: oblak, megla, zaija, blisk, grom, dež, sneg, toSa, vihar, dim . . . Te besede imenigejo red, in so fečna imena. UoSka kerstna imena so: Janez, Jože, Miha, Matej, Anton, Tomai, Jakob, Urban, Jurij, Luka, Andrej . . . Ženska kerstna imena so: Morija, Neža, Magdalena, Urfinla, Elizabeta, Doroteja, Jovana, Lnqja, Polona . . . Priimki eo: Vodnik, Metelko, Slomiek'. . . ii,i^iT,Goo<^le Živalska posamesna imena bo : Belec, Lisec, BadeSka, Bnmena . . . Deiele bo : Erai^Bka, Si^o^a, Št^erska, Herrateka, Frimoraka . . . Mesta BO : Ljnbljana, Celovec, Gradec, Zagreb, Terst. Gorica . . . Tergi in vasi so : Verhnika, Postojina, Ipava, Cerk- nica, Laško, Vojnik, Konjic«, Jesenice, B^^ne , Berdo, Borovje, Dobrova, Dobrava, Šiška , . , Gore so: Triglav, Uangart, K^pa, Stol, Eointa, Ljubelj, Dobrač, Sadnik . . . Beka so : Sava , Kerka , Kolpa , Bistrica , Eokra , Sora, Savina, Kopa, Sofla, Mura, Drava . . , Imena dorekov, živali, dežel, mest, tergoT, vasi, gor, rek i. t. d. kažejo posamesne ali lastne osetie ali reči, in so lastna imena. Lastna imena pišemo z veliko začetno Čerko. Varuhi sadnih dreves so: aenica, berglez, detel, žolna, tagtca, penica ... Sadna drevesa so: jablana, hruška, čeSnja, češptja, sliva, breskev, oreh, kostanj . . , Te stvari so vse ena dmgi podobne. Imena, ktera se prilagajo vsem stvarem enega rodu ali razpola, obče ali sploh, so občna ali splošna ime na. VeC ljudi ,vknp imenuje se »Undstvo«. Beseda >hra8^e< pomenja več ali množico hrastov ; >germo^e< je množica grermov; »kamenje« pa kaže mno- žico kamnov. Im6, ktero kaže množico oseb ali reč! vknp, je skapno Imš. Snovi za oblelte so : sukno , plaljio , svila , volna , nsnije , . . ,D,ni,ii"iT,Go(><^[c Iz zem^e kopljejo: zlato, srebro, kotlonno, svinec, železo , . . Imena, ktera kažejo BDore, in ohranjajo tudi T naj manjšem delu STOje imč, imenujejo se snovna imena. ČloTeka lepga: poštenost, zvestoba, pridnost, priljad- BOSt, pobožnoBt, hvaležnost, ponižnost . . . Človeka kvari: nezvestoba, lenoba, surovost, rast- nzdanost, ošabnost . . . Te besede kažejo lastnosti, in so lastnostina imena. Potrebne in koristne vednosti so : veroznanstvo, go- voijenje, branje, pisanje, spisovanje, gteviljenje, priro- dopisje, zemljepisje, gospodarstvo, risanje, pe^e, godba . . . O hndi nri se sliši gennenje , bačaiije , verSai^je , rožljanje . . . Te besede kažejo 4i^JA toii, in so dj anska imena, Samostalno imč ali samostalnik imenuje osebe in reči, ali pa njih lastnosti in djanja. Imena vidljivih oseb in reči so ali lastna, ali občna, ali sknpna, ali snovna imena. Vaje. 1. Imwnj rokodelce, ki delajo za 8tanovaqje ? 2. NaStej nekaj oseb iz raznih stanov 1 3. Ktere živali so Škodljive? 4. Etere reCf gori, ktere ne gorii 5. Imennj obleko kmetskih ljudi 1 6. Napiii 20 moških osebnih imen iz zgodbe starega sakona I 7. Imenuj po kerstnem imenu in priimka svoje MuiSence I 8. Imenuj nek^ živalsUh lastnih imeni ii,i^iT,Goo<^le Imenuj dele sreUt Naitej vsa mesta, ki jih poznaš ! Povej, T kterih tei^it in Taeeh si U bil! Etere so imenitne srete gor£? Naštej nekaj vodi, ki jih poznafi t Itpidi iz berila St. — vsa laetna imena I Napisi 5 občnih, 5 ekopnib in 5 enoTnih imen 1 Imenqj veC lepih lastnosti I Napisi neki^ djanskih imen ! Pri samostalnika se pazi Dft a p 1, število, fiklon in na sklanjanje. Spol. Vodila. Osebe t družini bo: oče, mati, sin, hCi, ded, hlapec, dekla, pastir, p^tnnja . . . Njega pomei^j^o : oče, sin, ded, hlapec, pastir. Njo pomenj^o: mati, h(i, dekla, pestunja . J e ne pomenja ne njega, ne nje, n. pr. : dete, jagnje. Spol se kaže po pomenu in kon6ajn. Po pomeDu so: 1. moškega spola imena, ktera pomenjajo njega, to je, imena moških oseb in samcev v Živalstvn, n. pr. : oče, sin, konj ; 2. žepskega spola imena, ktera pomenjajo njo, to je, imena ženskih oseb in samic v ži- valstvu in skupna imena moških in Ženskih oseb, B. pr.: mati, hCi, kobila, mladina; 3. srednega spola imena mladih bitij, kterih spola Še ne čislamo, n. pr.: dete, ja^e, ktjiise. Po končajo so: 1. moškega spola samostalniki na soglasoik, zlasti na J, C, gj h, k, kteri imajo t rodilnika ft, E. pr. : kraj, svinec, rog-, mah, strok ; 2. ženskega spola samostalniki na a, kteri imi^o T rodilniku e, mhogozložni na ast, est, ist, ost, ust, azen, ezen, er in tndi mnogo na ad, alj in 6l) n. pr. : vera, oblast, obreet, korist, mladost, Cs^ost, prikazen, ljubezen, cerkev, zelenjad, žival, dobel. Ženskega spola so pa Še drugi samostalniki, n. pr.: bil, bran, tast, Cetert, dlan, graz, gnjat, gred, jablan, jed, jel, kal, klet, ,klop, kost, lakot, laž, InC, mast, med (rada), mofi, nit, noč, os, ost, pamet, past, peC, ped, pesem, pest, plat, povodenj, praprot, rast, reč, senotet, skerb, slast, smei snov, stran, strast, svest, ■, giSei, vetv, vest, vez, vig:red, vlast, zel, zmes, žerd . . . 3. Srednjega spola so samostalniki na e ali o, n. pr. : tele, lice, vino, blago. Beseda »pot" je moškega ali ženskega , ali v množini tudi srednjega spola. Samostalniki t množini so na 1 sploh moškega, na e ženskega in na a srednjega spola, n. pr. : senci, bnkve, derva. Žensk^a spola na i so tudi nekteri samo- stalniki, n. pr. : cepi, dori, gosli . . . Nektera imena so raznega spola iu pomena, n. pr.: red, perst, reber ali rebro. T a j e. 1. Napisi osebe, ktere delajo za naSo obleko, in razversti jih po spolu ! D,ni,ii"iT,Goo<^le 10 2. Napiši več 2iTaU mofikega in ženskega spola 1 8. Naštej več orodja, in razvereU ga po spola t 4. Napisi nekaj samostalnikov s končnikom j, nek^ B končnikom C in nektu s končnikom k I 5. Imenu) samostalnike na ast, est, Ist, OSt, USt, uen, flzen, ev, ad, al i« el I €. Napisi veC samostalnikoT 8 kon^kom fl in ol 7. Izpisi iz berila St — vse moSke, ženske in srednje samoBtalnike I Število. Vodila. Pri cepljenji se potrebuje to-le orodje: nož, žas:a, kladivo, dleto, za^fojzda, trak . . . Fo dvoje temn oro^u se pravi; noža, žagi, kladivi, dleti, zagojidi, trakova , . Po mnogo tema orodju se pravi: noii, žage, kladiva, dleta, zagojzde, trakovi , . . Samostalaiki po končnikih kažejo, koliko oseb ali reč! pomeojajo, to je, samostalniki imajo število ali čislo. Število je trojno: edino ali ednina, dTOJDo ali dvojina, množno ali množina. če govorimo od ene oaebe ali reči, je sa- mostalnik T edinem števila ali v ednini. če govorimo od dveh oseb aH reči, je sa- mostalnik v dvojnem števila ali V dvojini. če govorimo od več oseb ali reči, je sa- mostalnik v množnem številu ali v množini Nekteri samostalniki, ki kažejo reči z več deli, nimajo ednine, n. pr.: borkle, grabne, klesee, statve, niSke, htaiSe, persi, plaJSa . . . I,;-,I,G0(V^[C Vaje. 1. Napisi teCf, ki jih prodna branjevka, in por^, T kterem fitevila bo posamnit imena 1 2. Imenuj te-le aamostalmke t dvojini in množini: jezik, pevec, golob, las, sin, leto, ko16, seme, . tele, riba, Toda, nit, klop I 3. Izpifii iz benla fit. — vse samostalnike, ki so T ednini, in imennj jih t dvojini in ? mnoiini ; tiste pa, ki flo T dvojini, imennj v ednini in v množini ; tiste, ki so T mnoZini, pa napiši v ednini in v dvojini I Sklon. TodiU. Oče BO bolni. Bolečine ntng^a oieta so hnde. Mati strežejo oCetu. Zdravnik zdravi očeta. Pri očeta finjemo. Z očetom bi vse izgubili. Kdo je bolan? OCe so bolni. Koga ali čega bolečine so bnde ? Bolečine ubogega ofieta so hude, Komn strežejo mati? Mati stresejo očeta. KogA zdravi zdravnik? Zdravnik zdravi očeta. Pri kom čitjemo? Pri očetu čujemo. S kom bi vse izgubili? Z očetom bi vse izgubili. Pastitja nadih sosedov delata gospodaijema na pa^ sikih veliko fikodo s svojima čedama. Kdo dela Škodo ? Pastirja delata fikodo. Koga ali Č^a pastiija delata Škodo t I,;-,I,G0(V^[C 12 Fastiija nagih BOS ed o T delata ikodo. Kaj delata pastirja? Pastiija delata Škodo. Koma delata pastiija ikedo? Pastirja delata gospodarjema fikodo. . Kje d^elata pastuja škodo? Pastirja delata na pašnikih ikodo. S čim delata pastiija fikodo? Pastiija delata s iedama Škodo. Tihe Tode so globoke. Varnj se tihih voda ! Ne sanp^ tihim vodami Tihe vode pustil V tihih vodah so tomiini, S tihimi vodami se ne SalH E^ je globoko? Tihe Tode so globoke. Česa se vartij? Tihih voda se vany! Čema ne zaupaj ? Tihim vodam ne zaupaj 1 Kaj pusti? Tihe r o d e pusti t Kje BO tomuni? V tihih vodah so tomani. S čim se ne ^i ? S tihimi vodami se ne fiali ! Samostalniki se v vsakem števila navadco Šestkrat preminjajo. Ta spremena se imenaje BklOD. SkloDOT je torej šest: . 1. sklon ati imenovatnik se stavi na vpraSanje kdo ali kaj? 2. sklon ali rodilnik se stavi na vpraSanje koga, čega ali fiesa? 3. sklon aH dajalnik se stavi na vprašanje koma ali čema? ii,i^iT,Goo<^le u 4. sklon ali tožilnik se Btavi oa vprašanje koga ali ka ?, 5. sklon ali mestnik se stari na vprašanje kje ali pri kom? 6. sklon ali drožilnik se stavi na vprašanje 8 k o m ali s čim? Nekdaj se je izgovarjal tudi z v a I n i k , kedar je kdo koga zvat ali klical, n. pi:.-. brate i sine ! strice I Pavle I Tine I Tone I Mestnik in drožilnik nista sama o sebi. V kterem sklonn je samostalnik, se poznA po končniku, naj laglje pa po vprašanji Z vprašavnimi besedicami kdo? čega? komu? koga? a kom? se poprašaje po živih bitjih ali stvareh; z besedicami kaj? Česa? čemu? s Čim? pa se poprašuje po neživih stvareh; vprašanje -k j e? velji za žive in ne- žive stvari. T a J e. 1. Prepifii t«-Ie izreke, in s Storilko zaznamiiJEy eamoBtalnike, v itetem sklonu je kteri: Strežek naznanja snežek. Slepec ne more slepca voditi. Lepe pesmi glas sega T deveto vas. Kar je tjubo oCem, to je ^ubo tadi nšesn. Sila kola lomi. V vsakem kraji lahko ^ovek za- dovo^no 2iTf. S hudobnim človekom se ne pečaj I Uali lonček hitro skipf. Dobro orodje li^Sa delo, Hifiui pra^ j« n^' višja planina. Vsaka noC ima svojo moč. 2. Odgovaijaj tem vpra&uijem : Edo skerbi za te ? Kaj vidia s pomladi na verta ? Koga ne mored videti? ■ ,Go(v^[c 14 Eoma se odkrivaS ? £ jemn pmezqje voznik koi^ja? Koga TidiS v cerkvi ? JLaj vidiS v cerkvi? 8 kom hodiS v cerkev! S Cim pieee? 3. Izpisi iz berila St. — vse samostalnike, in za- n&mnj&j jili a Številko, v kterem sklonu je kteril Sklanjanje. TodfU. Imenovahi t jelen. k"lj, grad. Bodilnik. jelena. kralja. gradu (a). Dajdnik. jelenn, kraljn. gradu. lommk. jelena. kralja. grad (4). Mestna. pri jelenn. pri kralja (i), pri gradn. DruSOnih. z jelenom. a kraljem. z gradom. Dvoj ina. jekna, kralja. gradova ali grada. jelenov, kraljev. grad<5v ali gra4f. jelenoma, krajema. gradovoma aU gradima. jelena. kralju gradova ali grada. pri jelenih pri kraljih. pri gradovi ali gradft. z jelenoma. s kraljema. z gradovonu ali gradfaa. Mno ina. jeleni. belji. gradovi ali gradje.' jelenov. kraljev, grad6v ali gradi. jelenom. kraljem. gradovom ali gradim. jelene. kralje. gradove ali grade. pri jelenih, pri kraljih, pri gradovih ali grada. z jeleni. e kralji, z gradori ali gradmi. ii,i^iT,Goo<^le IS Imč pregibati po spoln, števila in po sklonih se pravi sklanjati. Po zgleda njelen", „kralj* in ^grad" pregibljejo se samostalniki moškega spola, ia sicer tako, kakor njelen'', samostalniki s širokim končnikom, tako, kakor ^kralj", samostalniki z ozkim končnikom, tako, kakor »grad", pa samo- stalniki, ki imajo v rodilniku naglašeo ii ali ^ Moška imena oseb in dmgib živočih ali po- osebljenih stvar! imajo v ednini tožilnik enak rodilnika; tožilnik neživočih stvari pa je enak imenovalnilni, n. pr. ; lienuha dan straSi. SreCan stegne dan. Samostalniki s polglasnim e na konca ga naj več izpehajejo ali izpuščaje po vseh sklonib, kedar dobivajo na koncu kak glasnik, n.pr.: pevec, pevca; Slovenec, Slovenca . , . Dvozložni in mnogoztežni samostalniki na k T množnem imenovalnika, zvalnikn in v mest- fiika pred i, vč^si tudi pred e spreminjajo ta končnik v C, n. pr.; otrok, otroci. Mnogozložni samostalniki na ar, tir, Ir, Or in m* vstavljajo pn sklanji radi j, n. pr. : gospodar, gospodarja; topir, topii;ja; dihnr, dj- hoija. Nekteri na ]j pa radi prijemljejo Dj n. pr. : apostelj, aposteljna. Ednina. 1. Imenovalnik riba, nit, gos," 2. Bodilnik. ribe, niti, goai. 3. Dajalmk. ribi, niti, gosi, 4. " ToSamt. ribo. nit, goa. Mestnih. pri ribi. pri nili, pri gosi. Brusilnik. z ribo, z nitjo, z go^jo. rib, Biti, gOSL SOBL , ribama, litima, goeSma. ribi. »ili, goal. pri dbab, pri nitih. pri goseh. z ribama, z nitima, Mnosina. z goa4ma. ribe. niti. geel. rib. »iti. goai. ribam. , nitim, gos6m. rib.. niti. go.l. pri ribal. pri nitih, prisoaa. 6. z ribami, z nitimi, z gosmi. Po zgleda „riba*, „011" in ngos" se prebijejo samostalniki Ženskega spola, in sicer tako, kakor nriba", samostalniki na a, tako, kakor ^nit" in „g05'', pa samostalniki na so- glasnik, ki dobirajo t rodilniku nenaglašen , ali nagla&en i. Tudi ženstd samostaloiki polglasni e na koaca radi jzpebajejo, n. pr. : cerkev, cerkve ; redke?, redkye. Ako se v rodilniku v dvojini ali t mnofini nabere preveč soglasaikor, vstavlja se med nje polglasni e, n. pr. : sestre, sester. Ednina. Imenooalnik. leto. polje. pleme. BodUnik. lota. polj«. plemena. Dajalnii. leta. polju. plemenu. Tom«a. l«l«. polj«. pleme. Mcstml. T lotu. T polju (i). T plemenu (ij. DruMlnih. z letom, S poljem. 8 plemenom. ii,.^-ihvGoo<.^[c DTojin 1. leti, polii, plemeni. 2. let, P»lj, plemea. .3. letoma, peliema. plemenoma. 4. leti. polji. plemeni. 5. 7 letili. 7 poljih, 7 plemenih. 6. z letoma, s poljema, Mnoiina. s plemenoma 1. leta, polja. plemena. 2. let. po«. plemen. 3. letom, poljem. plemenom. 4. Uta, polja. plemena. 5. T letih, 7 poljih. 7 plemenih. 6. z leti (mi). 8 polji. 8 plemeni. Po zgledn aleto", »polje" in „pleme" pregibljejo se samostalniki srednjega spola, in sicer tako, kakor »leto" , samostalniki s širokim končnikom na o, tako, kakor ^polje", samostal- niki z ozkim koDČnikom na e, tako, kakor, ^pleme", pa samostalniki, ki t sklanji prijemljejo množnik n, tf S; n. pr.: breme, bremena; tele, teleta; kolo, kolesa. Tadi pri samostalnikih srednjega spola se T rodilnikn množnega števila zavoljo tepoglasja včasi vstavlja polglasni e, pred j pa i, n. pr.: okna, oken; bitja, bit^. Nekteri samostalniki se sklanjajo po svoje, to je, nepravilno. STOT. .kv-i«. _ 2 I,;-,I,G0(V^[C ^Dan" se tako-le prcgiblje; Ednina. Jmenovalnik. dan, Rodilnih. dne , dneva ; Dajalnik. dnu, dnevu; Točilnih. Mestnik, Druiitnik. Dvojina, 1. dni, dneva; 2. dni, dnov; S. dnema, dnevoma; 4, dni, dneva; 5. pri dneh, dnevih, dnovih; C. z dnema, dnevoma; dnu, pri dne, dnevu (i); z dnem, dnevom; Množina. dni, dnevi, dnovi. dni, dnoT. dnem, dnevom. dneve, dnove. pri dneli, dnevih, dnovih. z dnemi, dnevi, dnovi. „Go3p6b se tako-le pregiblje; Ednina. Dvojina. goBpq, gospa; gosp^ma , pri gosp^h , z gospema. M n o i 1 n a. gospe, gosp^j, gospa, gospem. gospe. pri gospeii. z gosp4mi. , gospi , . goapfj , , goapkratj( in nekaj, ki so pregibljejo po zgleda »gradi ! 4. NapUi veC samostalnikov, ki se Bklaqj^o po zgleda >riba<, več, ki se sklai^ajo po zgledu >nit<, več, ki se sklanjajo po zgledu >gosPri hudobnem Clovekn gre vse na smeh«. Pri kom gre vse na smeh? — iživljenja dnevi so kratki«. Česa dnevi so kratki? — »Besnica oči kolje«, Eaj oC! kolje? K^ resnica kolje? — »Z gospMo ni dobro čeSenj zobati«. B kom ni dobro CeSenj zobati? (To naj se tudi odgoraija po raznih Številih,) 7. Pregib^ po vseh sklonih imena: Marko, Terdina, ' Vraždane, IzviCe, Trebno, Soetro, Velesovo, Bistrica, Kokra! Zaimek. Vodila. Janez bere, Jože piSe, Tine St^e. — Janez, kf^ deiag? Jaz berem. Jože, kaj dela§ ti? Jaz piSem. Tine, Kaj pa ti delaš? Jaz Štejem. Od koga govorfi te osebe? Te osebe govori same od sebe. Besedica »jaz« je na mestn samostalnega im^na. Ce osebe druga k drugi govore, pravijo: Ti berei, ti piSeS, ti št^eS. Če pa kdo drugi od njih govorf, pravi: On bere, OD piše, on Šteje. Besedo, ktero stavimo za imč ali na mestu imeDa , ImeDuje ze zaimek alizaimč. Imena ijanez«, »Jože«, >Tine« pomenjajo osebe, in besedice, ki jih nameatujejo, so tedaj osebni zaimki. Osebni zaimki bo: jaz za t€ga,ki govori aliza-pervo osebo; ti za tega, a kterim govorimo ali za drago osebo; ■ ,Go(v^[c '21 on, ona, odo za tega ali za to, od kterega ali o kterem govorimo ali za tretjo osebo. Osebni zaimki se tndi sklanjajo, in dobivajo prirastek h ali n, tako-le: Perva oseba. Droga oseba. Ednino. 1. Imenovahtik. jat (jest), ti. 2. Sodilmk. mene, me; tebe, te. 3. DajtJmk. meni, tnt; tebi, ti. 4. ToUhtih. mene, me; tebe, te. 5. Mestnik. pri meni, pri tebi. 6. DruSUnih. z menoj (meno, mani!), 8teboj(tebo, tabi5). Zk noiki spol. Zft ienskl £» moiki spol. Za ienakt iB Brcdnji spol: in ■redn]! ipoh Dvojina. 1. 2. 3. 4. 5. fi. midva, medve; iiBJTi (n^i), nama, n^i (naju), pri naju (nama, z nama, nas), vidva, vedT^. vaju (vt«i). vama. vaji (vaju). pri v^u (vama, vaa). z vama. Za moški Bpol. . Za ienski in eredoji spol : Za molki spol. Za ieiaki m <>redBJi .pol: Mn Oiina. 1. mi, me vi, v^. 2. nas, vas. 3. nam, vam. i. nas, vas. 5. 6. pri nas z nami, pri vas. z vami. Tre^B os«bB. z noiki 8;al. Z> ieaeki epol. Ednina. Zk u-ednji ipol. 1. 2. 8. 4. 5. 6. iyega, ga; njemu, mu; njega, ga; pri Ejem; z (ž) iyim, ona, nje, je; nji, ji, njej, jej; njo, jo; pri nji, iyy ; z (t) njo, ono, njega, ga. njemu, mu. njega, ga, je. pri njem. z (ž) njim. Zft mteki «po1. Za ieoBki epol. DTOJina. Zft Brednji epol- 1. 2. 3. 4. 5. 6. ona, njn, ju; njima, jima; nji, ji (m> ju) pri njih, njima HJu; z (ž) njima. oni, on^; nju, ju; njima, jima; m, ji, j"; pri njih, njima, nju, z (ž) njima, Množina. oni, on^. m, ju. njima, jima. HJi, ji.iu. pri iijih, njinui, nju. z (1) njima. 1. 2. 8. 4. 5. 6. oni, njih, jih; njim, jim; iye, je, njih, jih pri njih, z (ž) njimi. one, njih, jih; njim , jim ; nje, je, njih, jihj pri njih, z (ž) njimi, Stojilni zaimki. ona, ou6. njih, jih. njim, jim. nje, je, njih, jih. pri njih. 8 (ž) njimi. Moj nožič, tvoj Certalnik in njegov aviniSnik je - na mizi; jhz nosim evoj lilobuk, ti svoj, on svoj. Besede »moj« , »tvoj« , »njegov« , »svoj« kaž^o , C«gar noMf, čegav fertalnik in čegav svinCnik je na mizi, in Cfgav klobuk kdo nosi. ■ ,Go(v^[c Te besede so na mestu imčna ali stojč za imčna, tedaj so tudi zaimki ia sicer Bvojilni zaimki, ker kažejo, Čegava je oseba aH stvar, o kteri se govori. Taki so: moj, moja, moje; najin, najina, najino: naS, naSa, naSe; tvoj, tvoja, tvoje; vajin, vajina, vajino: vaS, -vaSa, vaše; njegov, njegova; njegovo; njen, njena njeno; njnn, njnna, njuno; njthor, njihova, njihovo, onegov svoj, svoja, svoje; iSegav, fegava, čegavo. Kualdi laimki. Ta mož je premožen ; nni je ubožeii. Tista je moja, una-le je tvoja knjiga. Besedici >tac in »nnic kažete na moža, >tista< in »una-le« pa na knjigo. Zaimki, kteri kažejo na osebo ali reč, o kteri se kaj govori, so kazalni zaimki. Ti so: ta, ta-le,- to, to-le; le-ta, !e-t>5; uni, uni-le; nna, nna-le; uno, uno-le; tisti, tista, tisto ali taisto; tak, taka, tako, takoSen, tolik, tolikčr . . . nla" se tako -le sklanja: Zb moški spol. Z. ieHki »pat. Ednina. Z. «reJ ta, ta. tO. tega. te, tega. temu, «, tej; temu tega, to; to, to. pri tem. pri tej, pri te ii,i^iT,Go(><^[c Z> moBU Bf oL Zrn IGDBki «(01. D?ojiDa. Z> ared^i spol ta, te. te. teh, teh, teh. tema, tema. tema. . ta, U, te. pri teh. pri teh, pri teh. s tema, s tema, Mnolina. s tema. ' ti, te, to, te. teh. teh, teh. tem, tem. tem. U, te, ta, te. pri teh. pri teh', ' pri teh. a temi, 8 temi, Vpraialiii zainkl. s temi. Kdo dela na polju? kaj dela na polja? >Edoc vpraSuje po osebah, >kajc vprašuje po refieh. Zaimki, ki vpraSnjejo po osebah ali rečeh, so rprašalni zaimki. Ti so: kdo, kaj; kteri^ ktera, ktero ali koji, koja, koje; Cegav, čegava, čeg^avo; kak, kakor ali kakoSen , kaboSna , kakoSno ; kolik , kolika , koliko, koliker ... »Kdo" ia »kaj" se tako-le pregibljeta: 1. Imenovalnik. kdo, kaj. 2. ModUnik. koga, Čega, česa. 3. Dajalnik. komu, Čemu. 4. TožUnik. koga, kaj. 5. Mestnik. pri kom, čem. 6. DraHlnih. s kom, Cim. •zinili zaimki. PregoTOr pravi: »Kdor kopuje, česar no potre- bqje, kmalu prodaja, Cesar potrebuje«. »Kdor« se ozira na osebo, »Cesar« pa na reC. Zaimki, ki kažejo Da kako osebo ali reč , o kteri se govori, so oziralni zaimki. Tiso: kdor, kar; kteri, ktera, ktero ali koji, koja, koje ali ki; ka- koi^n, kakorSna, kakorSno; kolik, kolika, koliko . . . nKdor" in nkar" se tako-le sklanja: 1. ImenovedniJi. kdor, kar, 2. RodUnik. kogar, Cegar; česar, 8. Dajalnik. komur , čemnr. 4. Tomnik. kogar. kar, 5. Mestnih. pri komur, pri eeraor. 6. DmMJnik. a komur. s timur. NeiUliiai uinki. Marsikdo misli, da dovolj vi, pa nihče .ne v6 vsega. Te besedi kažete na osebo in reč, ki je ne ^imenujemo. Zaimki, ki kažejo na kako osebo, ali reč, ktere ne imenujemo ,sa nedoločni zaimki. Ti so: kdo, nekdo, nikdo, nihče, malokdo, marsikdo, vsakdo, kaj, nekaj, nič, kteri, kak, nekteri, mareikteri, marsikak, vsak, vsakteri, raznoteri, ves, vsa, vse . . . „Nift* se nekterikrat tako-le pregiblje: 1. Imenovalnik. nič , 2. ModUnik, nifeaa , ničesar. 3. Dajdlnik. ničemu , ničemur. 4. ToMlnik. nič. 5. Mestnik. pri ničemur. 6. DruSilnik. z ničemur. jVes*, nVsa", »vse** se tako-le sklanja: Za moški HpoL Z* ItnAi .pol. Za srednji spol. Ednina. 1. 2. 3. 4. 5. 6. Imenovalmk. Modilrdk. Dajalmk. Tožilnik. Mestnik. Driišilnik. ves, vsega, vsemu, vsega, ves pri vsem, s vsim, vsa, vse. vse, vsega. vsi , vsej ; vsemu. vso , vse. pri Vfli, vsq; pri vssm. z vs6, z vsim. Množi na. 1. V8i, 2. vseh, vse vseh vsa, vse. vseh. 3. vsem. vsem, vsem. 4. vse, 5. pri vseh 6. z vsemi pri vseh, z vsemi, .vsa, vse. pri vseh. z vsemi. ' Zaimki so tedaj 1) osebni, 2) svojilni, 3) kazalni, 4) vprašalni, 5) oziraloi, 6}aedoI6čai. Vaje. 1. Pov^ besedo »moliti« v pervi, drugi in v trenji osebi, v ednini, dvojini in v množini za moSki in Ženski spol, naj pred z zaimkom , potem pa Se brez zaimka I 2. Povej to v dvojini in množini : On me ima rad, mi vse zaupa, me nikoli ne £ali, je rad pri meni, rad z menoj hodi. 3. Povttj to T dvojini in v množini za moški in za ženski spol : Ti si moj sosed, k tebi rad pridem, te kaj prosim , pri tebi sem domaČ , s teboj se rad pomenkvam. 4. Povej to v dvojini in množini : Ta mož in ta žena me veCkrat srečata. Beseda tega moža in te žene mi serce gane. Temu moža in tej ženi vei;jamem. Tega moža in to ženo epoStujem. Pri tem možu in pri tej Ženi sem ž« veliko lepega sliSal. 8 tem možem in s to ženo se rad pogovaijam. D,ni,ii"iT,Goo<^le 27 5. Vprafi^i po OBebab in rečeh: Mizar dela mize, fitole in omare. Hizaiju d^emo popravljati mize, stote in omare. Na polju vidim kmetovalca, oralo in brano. Pri učitelja se nCim. S peresom piSem, s avinčnikom risam. 6. Postavi tii namestu Certic primerne zaimke: Ijnbi prijatelji Ze trt dni boleham, in ne morem v Šolo. — sou- tenci bodo — prehiteli. Prosim — , piidi jutri k meni, in prinesi — apisni zvesek — , in povej — , kfg so — učitelj mod tem časom učiti. Lepo pozdravljam — , in sfr priporočam tudi — starSem. Vedno — ■ — zvesti prijatelj. 7. Postavi th namestu čertic primeiiie vprašalne zaimke; — je vse ustvarit? — razsvetljuje naSo zemljo? — so naj imenitnejSe stvari božje? — hvala ni lepa? — slama ne da zorna? 8. Poišči v berilu St. — vse ozii-alne in poton» Tse nedoločne zaimke I Pridevnik. T o d i I a. Gospodov vert je tep; pravimo mu lepi vert. Srenjska jdrevesnica je velika; pravimo ji velika drevesnica. Sosedovo polje je rodovitno; pravirao mu dobro po\je. Besede >gospodov< , >Iep< , >lepi< , >ai-enjslu< , »velika«, »sosedovo«, »rodovitno*, >dobro< kažejo, Cegav in kakoSenje vert; čegava in k a k o 6 n a je drevesnica, čegavo in kakoSnoje polje. ■ ,Go(v^[c Besede, ktere kažejo, Čegava ali kakošna je kaka oseba ali reč, imenojejo se pridevniki ali prilogi, ker jih imenom pridevljemo ali prilagamo, da jih bolj na tanko določujemo. ' Sklanjanje. Pridevniki se tudi sklanjajo, in sicer po tem -le sklanjala: Z» moaki ipol. Zk ieHki epol. Z> srednji spol. Ednina. 1. lep. Upi; Upa, lep«. 2. RoMnilo. lepega, lepe. lepega. S. Dcijalmk. lepemu , lepi , lepej ; lepemn. •*. ToMlmk lepega, lepo. lepo. 5. Mestnih. pri lepem, prt lepi, lepej ; pri lepem. «. Brusilnih. z lepim, z lepo Dvojina. z Upln. 1. Upa, lepi, lepe; lepi, lepe. 2. lepih, lepih. Upih. 3. lipima, lepima , lepima. 4. I.pa, lepi, lepe; lepi, lepe. 5. pri lipih, pri lepih, pri lepih. e. z lepilna, z lepima, Mnesina. 1. lepima. 1. lepi, lej., lepa, lepe. 2. Upih, lepih , lepih. 8. lepim, lepim. lepim. 4. lepe. Upe, lepa, lepe. 6. prt lepih. prt lepih. pri lepih. 6, z lepilni , z lepimi, z lepimi. Kamen je terd, železo je terBe, demant je naj terSi. NaSa hiša je visoka, vaSa je visokejSa, nna pa je naj visokejSa. Hrast je lepo drevo; bres« je lepSe drevo; lipa je naj lepSe drevo. Pridevniki >terd<, »terftic, >iiaj terii*, »viBoka«, >visokejla<, »nai visokejSa«, >lepo<, >1epSe<, >na) lepfie« kažejo, kakoBne so re£l t primeri. Ti pridevnild ne naznanjajo samo lastnosti, temnS tndi T kako§ni meri so te lastnosti. Ce se pridevnik tako spreminja , da zraven lastnosti tadi povč, t kteri meri se te last- nosti kaki osebi ali reči prilagajo, pravimo, da se pridevnik stopnjuje ali stopnjeva. Pridevnik se stopnjuje po treh stopnjah. Perva ali nasebna stopnja kaže lastnost kake osebe ali reči brez primerjave z drugo, n. pr.: ljubi oCe, mila mati, Ijubezojivo dete. DrDga ali primerjavna stopnja kaže lastnost kaki osebi ali reči v veči, ali v manjši meri kot drugi, n. pr.: IjubSi oCe, milSa (roileja) mati, IjubeznjivSe dete. Ta stopnja se obrazi, če se pridevnikovemu deblu pridene za moški spol šl ali JI, za ženski spol ia alj ja, za srednji spol še ali je. Tretja ali presežna stopnja kaže lastnost kaki osebi ali reči v naj visi, ali naj v nižji meri, n. pr. : naj Ijobii oSe, naj milša mati, naj IjubeznjivSe dete. Ta stopnja se obrazi 1) če se pred drugo stopnjo' postavi besedica „naj" ; 2) Če se pred nestopojevani pridevnik postavi: zel<5,vele,l[aj, kar, močno, jako, silo. silno, neznano, prav . . . 3) če se sestavi s pridevnikom: pre-, spre-, vse- ali v'sega- ... 4) če se pridevnik dvakrat staporcdoma postavi. Nekteri pridevniki se po svoje stopnjujejo, n. pr.: ■ velik, vefii, naj veči; inajhen, maigM, naj tnanjgi; dober, boljfii, naj bolJSi;, dolg , daljii , naj, (Mjli. . Veliko prfdevnikov pa se ne stopnjuje zato, ker že sami na sebi kažejo posebno raero,n.pr.: tnertev, lesen, železen, srcbem, zlat, materin, oCetov , '. . Stopnjevani pridevniki sklanjajo se kakor nestopnjevani po vsek stritntitr in Številih. Vaje. 1. Povej, Itakofine eo te -le živali: konj, vol, osel, ovca, preSič, pea, petelin, golob, gos, sntka, krokar, kos, lisica, icv, moCerad, čebela, osa, koniir, gad. 2. Napiši, kakošne so te -le rastlino: Upa, hrast, breza, jelka, proso, koruza, buča, kumara, lilija, vijolica, fimarijnica, zvonCok, tem. 3. PoT^ kaj od teh le rudnin; baker, bnisnik, kapnik, cinober, krSmen, kreda, železo, srebro, zlato, *veplo. 4. Ktere iz med teh -le reCI so lesene, kamnltne, železne, jeklene, svinčene, bakrene, srebeme, zlate, stek- lene, platnene> usihate, lončene: klop, okroinik, veriga, krogla, sekira, cekin ali zlat, cokla, pila, kotel, srajca, rokavica, mta, vilice, žlica, Skaije, čevlji, perstan, toljar, peča, kozarec, skleda, naklo, et«ber, mlinski kamen, Sivanka, verv, verč, sedlo, kleGče, ijuba. 31 5. Povej, Cegav etol ima tri noge, čegav blagoslov hiše zida, čegavo oi6 vse vidi t 6. Pi-imotjaj : Boga in liralja, corliev in hiSo, alato in erebro, svilo in volno, ce^to in stezo, verv in nit, želno in jeklo, aolnce in luno, solnfino svetlobo in druge Bvetlobe, železo in svinec, vrabca in vrano, lakoto in knbaiico, kmh in dmgo brano. 7. Stopnjuj te-la pridevnike: blaga duSa, čista Test, berzi konj, prost človek, krebek moi, pogumen inladeneč, imeniten gospod, mili dom, slaba tovarišija, ceno blag<>, mlado drevesce, drag prijatelj, bnd pes, tanka nit, visoko drčvo, globoka voda, iiroka cesta, nizek hribec , kratka sr^ca , cvete''^ lice. 8. Sestavi te-le pridevnike s primernimi prednicami t presežni stopnji : — serCen, — drag, — učen, — mogočen, — Teden, — velik, — lep, — moder, — Siren, — derzoA. 9. Kakošncmu konju ne gled^j na zobe? Kakošen rep ima denar? Kakošna vrata prebije denar? Kako^na erajca je navada? KakoSiia misel je pol zdravja. !- KakoSno drevo se lahko pripognje? Čegave o^ živini naj bolj klad^o? KakoSna kola cvrlijo? Kakošno blago ne tekne? Med kflkoSnimi sosedi je dobro živeti ? Po kakošni tovarišiji rada glava boli? Kakošna beseda serd utolaži ? KakoSnemu trebuhu še bel kruh ni vgeč? Eakošnega človeka ne praSaj za pot , in kakoS- nega ne za sv^t i Kakošno jabolko samo pade t drevesa? KakoSna voda globoko dčro ? 10. Poišči v berilu Št. — vse znanilne in svojilne pridevnike, in povej, v kteri stopnji naznanjajo lastnosti, in v kterem sklonu se vežejo z imenil ■ ,Go(v^[c Š t e v n I k. Vodila. VnekiSolije petdeaet aCeac«?; sede v desetih klopeh, popet t eni klopi. Vpervi, drugi inv tretji klopi 80 manjinCencitV Četerti, peti, Sesti inv sedmi klopi BUTeCjinčenci; v osmi, deveti inv deseti klopi 80 pan^j vef^ neenci. Na sosedovem verta ra8tqo petere cvetice: bele, modre, rude*«, romene in pisane. V nedeljo grem dvakrat v cerkev. E diugi maSi pride veliko ljudi, O sliodu je pred cerkvijo velika množica. Bog dobrote stoterno povračuje. Besede »petdeset«, »desetih«, »pet«, »eni«, »pervic, »dragi« , »tretji« , »feterti« , »peti« , »Sesti« , »sedmi« , »osmi«, »deveti«, »deseti«, »petere«, dvakrat«, »drugi«, »veliko«, »množica«, »stoterno« kažgo, o koliko osebah ali reCflh se govori. Besede, ktere naznanjajo število oseb ali reči, imenujejo se števniki ali brojnikt. Števniki so dol6£ni in nedoliični. Določni števniki kažejo na tanko, o koliko osebah in rečeh se govori ; nedoldčni pa naznanjajo samo večjo ali manjšo množico oseb ali reči. Določni števniki so: glavni, verstilni, ločilni, množilni, delilni, družijni, ponavljavni in samostalni. Glavni števniki kažejo, koliko je oseb ali reči, n. pr.: eden, dva, tri, štiri, pet, sto, tisoC (jezer), mi^on . , . ^Eden" ali ^en" se sklanja kakor pridev- nik; ndva" in nOba*^ pa se tako-le sklanjata: 1. Imenov^trik. dva, obaj Ek inski la ■radiji ipol. ij6, dbi. ToŠilnik. Mestnik. DruHihiik. dveh, obeh; dveh, občh. dvema, obema ; dvema, obema, dva, oba; dve, obS. pri dveh, obeh; pri dveh, ob4h, z dvema, obema; t dvema, obtima. ^gTri" in .štiri' se v množini tako-le sklanja : Cft isRiU ta intlBji ipoL tri, fitiri. Za moški apo). 1. trije, fitiije; 2. treh, Štirih; 3. trem, Štirim ; 4. tri, iiai; 5. pri treh, itirib; 6. s tremi, StJrimi „Pet se tako-le pregiblje 1. pet treh. Štirih, trem. Štirim, tri, Štiri, pri ti-eh, Štirih. 8 tremi, Štirimi. petih, 3. petim, pet^m; 4. pet, 5. pri potih, 6. 8 petimi, petami. Tako se pregibljejo vsi SteTniki od spet* naprej; samo sto in tisoč se navadno no pregiblje. Terstilni fiterniki kažejo versto, t kted je kaka oseba ali reč, ter bdgOTfojajo na rpra- šaige: koliki, kolika, koliko? b. pr.: pervi, drugi, tre^i, feterii, peti . . . Terstilni Števniki se sklaigajo iikm pridemiki, SliiT, iliml«. 8 D,ni,ii"iT,Goo<^le Ločilni števniki odgovarjajo na vpra- čaiija: koliker, kblikera, kolikero? n.pr: edin, dvoji, oboji, troji, Cveteri, peteri ... Ločilni števniki se sklanjajo kakor pri- devniki. Množilni števniki kažejo , k o 1 i k e r e n , kolikerua, kolikenio je kaj, n. pr. : dvojen, obojen, trojen, fveteren ali dvojnat, obojnat, trojnat, Cteternat ... - Množilni Števniki se sklanjajo kakor pri- devniki. Delilni šrevniki kažejo, po koliko je oseb ali reč!, n. pr. : po eden, po dva, po enega, po dvoje ... , Družilni števniki kažejo, koliko oseb ali reči je v druščini, n. pr. : sam, samoedin, samodrugr. , Družilni števniki se pregibljejo kakor pri- devniki. Ponavljavni števniki odgovarjajo na vpra- šanje kolikrat? d. pr.: enkrat, dvakrat, velikrat, mnogokrat, perviC, drugiC, pervikrat, pervo pot, drugo pot . . . Samostalni Števniki obrazijo se iz pri- devnih števnikov , n, pr. : eamka ali samica, dvojka, trojka, dvojica, trojica, pol, polovica, tretjina,' dvojača, petica, petak, desetak, stotak, desetnik, stotnik, dvojček . . . Nedoločni števniki so samostalniki in pridev- niki, n. pr. : sila, mnoiica,. truma, trop, mnogi, mnogoteri, malo, dosti, veliko, več, manj, preveC, premalo, precej, obUo ... I,;-,I,G0(V^[C Vaje. 1. Zapisi tftBrez — človeka bo lahko semenj*. » — igralcev Se — petelina ne redf«, » — psov sne volka*. »Do — gre rado«. »T mlinn se — pov6<. »Lažnik — zine, — laže«. >Pridna gospodinja — vogle podpirac »Hitro načeto je — prijeto«. »Hitro pomagano je po — ' 3* r,.;--<^[c 86 pomagano«. >— krivičen br^car — pravičnih sn4<, iKrotkih ovec gre — 1 hleTecc »Z — roko daje; z .i— pa jem^e«. » — tjatlje — vedo«. . 10. PoiSfit v beriln St, — vse etemike, in od TBaksga povej, h kteri versti ge fit^el Glagol. Vodila. EOsec kosi. Perica pere. Drevd cretd. Kaj je s trato ? Kaj je s perilom? Kaj je z drereeom ? Trava je pokog^na. Perilo je oprano. Drevo je raicveteno. Sesedokosft, »pfira*, >CTetd<, ipokofieno«, »oprano*, »raicveteno« dopovediyqo, kaj osebe ali reči del^o, aH v kterem stann je ktera. Beseda, ki dopoveditje, kaj oseba ali strar dela ali terpi, ali t kterem stanu je ktera, imeniije se glagol. Koga BpoStqjei ? Kaj grcge zemljo ? SpoStojem starae. Solnce grqe eemljo. dlagol >spoBtqjem< prehaja od tebe na starfie, glagol >grejef pa od solnca na zemljo. Glagol, kteri kaže tako ^aaje, ki prehaja na kako drugo osebo iali stvar, je p r e h a j a 1 d i glagol. Tisti glagol pa , ki kaŽe tako djanje, ki tie prehaja na kako drago osebo ali stvar, je oo- prebajalni glagol, n. pr.: Dsfiek skaee. Solnce B\i«. o hndi nri se bliska, germl in tmka. To dela neka moč, tre^a oseba, ki m ne imeanje. Glagoli, ki se rabijo Mitio t ttet^i edmji Osebi, so brezosebni glagoli. ■v,Go(><^[c 87 Vozim se. BojiS se. Varuje ^e/ Jaz se Tozim. Ti se boji$. On se varuje. DjaT\je iTozim sec, ibojim se«, »Tamjem se*, poTrafia se na osebo, kt«ra k^ dela ali kcu terpf. Glagoli, ki naznanjajo kako povračno djaoje, 80 porračalci glagoli, in imajo naj večkrat pri Bebi povračalni zaimek „86". Dodelam. Usedem se. Slečem se, tJležem se. Djanje, ki ga naznanjajo glagoli, idodelam«, >uaedemc, >sleCem<, >nležemc, se ravno zverSi ali dokonCi. Glagoli, ki naznanjajo doverSenje ali konec kakega djanja ali stanja, so doverini glagoli. Delam. S4dam. SlaCii se. UlegaS se. Dja^je, ki ga naznanjajo glagoli >dela)u<, »sedam«, *8la6m<; »ulegam«, terpf več fiasa. Glagoli, ki naznanjajo terpeče djaoje ali stanje, so aedorer&ni ^agoli. Glagoli 80 tedaj prefa^jalni, nepreb^jalni , brezosebni, povračalni, doveršni in nedoveršni. PiSem, piSei, piie; piSeva, plieta, pUeta; piSemo , piSete, pigejo. Glagol se spreminja ali sprega po osebah in številib. Sedaj govorite, piSete. To ^i^^j^ se godf ravno sedaj j ti gl^oli so v se- danjem easn. Sedanji čas ali sedanjik nazDanjato, kar se sedaj godi. Jutri bodete StevUili ia brali. To djs>ue se bo Se le godilo ; ti glagoli so v p t i- hodnjem fiasa. Prihodi^i 6aa ali pribodojik na/nAiga to, kar se bo še le godilo. D,ni,ii"iT,Goo<^le 88 Tčerty Ete pobirali in nosili. To djanjo se je že zgodilo; ta glagola sta v pre- teklem .čaBu. Pretekli čas naznanja, kar se je že zgodilo. Kakor so vam bili stargi naroČili, taku ste storili. Eno 4janj^ ^^ j^ zgodilo pred, potem Se le drugo ; uni glagol je y predpreteklem Casn. Predpretekli Čas naznanja, da se je kaj že pred zgodilo, potem se le drago. Glagol se spreminja ali sprega po časih in sicer po sedanjem, prihodnjem, preteklem ia pred- preteklem časa. Deček }4. To djanje se naznanja naravnost ali dol6čno ; ta gl^ol je v dolčfinem naklonn. Določni naklon naznanja naravnost, kaj kdo dela, ali kaj se godi. Beeek bi jedel, ko bi k^ imel. To djai^je se naznanja kot negotovo tn pogojno ; ta glagol je v pogojnem naklonu. Pogojni naklon naznanja negotovo in po- gojno, kaj kdo dela, ali kaj se godi. Trudni ni^ poCival To djanje nekiy želi ali voiči; ta glagol .je v že-' lelnem naklonu. Želelni naklon naznanja, da se kaj želi ali vošči. Fodivaj, Ce si Iraden I To djanje nekaj veleva ; ta glagol je v velelnem naklonu. Vel čini naklon naznanja, da se kaj ve- leva, opominja, ali tudi prepoveduje. Pregovor pravi; »D^ati je alajse, kot jemati*. To 4j^e ss ne ozira ali ne kaže na nobeno osebo ; ta glagola sta t nedoldEnem naklonu, in sta n e d o U č n i k a, Nedol6čnik naznanja djanje, ki se ne ozira na nobeno osebo ali stvar. Se grem uAit. To djunje nekaj nameija ; ta glagol je t namenil nem naklona, in 'je na menil ni k. Namenilnik naznanja djanje, ki se na- mžrja. Namenilnik je podoben netJolt^Čniku brez končnice 1, in se rabi pri glagolih, ki kažejo kako premikanje. Učenci stoj^ ber<5; so stojeCi. Otrok oprimSi hodi. Ne bodi pozabljen ! To djanje naznanja, kako se kaj godi, ali kakoSna jo kaka reč; ti glagoli so del4žniki. Deležnik naznanja, kako se kaj godi, ali kakosna je kaka reč. Postopanje in pohajkovanje prinese pomanjkanje. Ta imena so izpeljana iz glagolov »postopati*, (po- hajkovati«, ' >manjkati<. Glagol v podobi samostalnika imenuje se glagolni samostalnik ali glagol ni k. Glagolniki so srednjega spola, in se rabijo naj več v ednini. Učitelj vprafia ; nCenec je vpraSan. Pervo djanje naznanja, da oseba, o kteri se govorf, sama dela ; drugo djanje pa kaže, da. se z osebo nekaj godi. Pervi glagol je v tvorni ali djavni , drugi v terpevni obliki. Tvorna oblika kaže, da oseba ali reč, o kteri se govori, sama kaj dela. 1 1,.^-i hv Google Terpevna oblika kaže, da se z osebo ali re£jo kaj godi, ali da oseba ali reč kt^ terpi. Glagol se spreminja ali sprega po obliki. Glagol se tedaj t vsem rkap spreminja ali sprega po osebah , številih , Časih., nakloDih in po obliki. Sedanji in prihodigi čas , Telčlni naklon , deležnik sedanjega in preteklega časa t tvorni in terpevni obliki, glagolnik, nedol<3enik in namenilnik niso zloženi , in bo a e z 1 o že n a obrazila. Pretekli čaa, pogojni, želelni in želtlno- pogojni naklon so zložena obrazila. Sest verst glagolov. Pri spregi se glagoli razdeljujejo v & e s t verst, in sicer I. verita obsega glagole, kteri svoje pregibne pri- rastke pristavljajo k čistemu debla , n. pr.: nea-ti, pae-ti, pi-ti. Ta versta pa se deli zopot t s e d e m razredov. Pervi razred obsega tiste glagole, kterih deblo se končava na d ali t, n.pr.:god-«m,piet-em. Spr^:ajo Be tako-le: Sedali čas. Ednina. 1. pletem, plete. A^^ n i Ek noJLi «|i<)l. Z> iMKkl ro Brulaji DTOJina. 1. 2. S. pletova, pleteve (vi), pleteta, pletete (ti), pleteta, pletete (ti). Mnoiiaa. 1. pletemo , 2. pletete , 8. plet.i, pletejo. V^ilni naklon. Ednina. 1. - 2. pleti, 3. pleti. S» »Mki »pol. Z» ienski in ire«liji Dvojina. 1. 2. pleUva, pletive (vi), pletita, pletite (ti). S. — — Deležnik sedai^jega časa: I. plet4, Kb Hoški epol {■ icDiki spel. Z* Bfedaji apol. II. pletoC, pletoča, pletoie, Za moiki Fpol. Za ienski spoL Za irediji ipol. preteklega časa T tvorni obliki: I. pletSi, pletša, pletše, II. pletel, pletla, pletlo, y terpevni obliki ; pleten, pletena, pleteno. Glagolnik: pletenje. NedolMnik : . pleati. Namenilnik: plest. Drngi razred obsega tiste glagole, kterih deblo ima končnika 8 ali z, n. pr. : nes-em, griz-em. Spr^ajo se kakor glagoli perrega razreda, samo T nedoltJčaiku se z rad spreminja t s, n. pt.: gristi. ,i--^iT,Goo<^[c Tretji razred obsega tiste glagole, kterih deblo ima končnike b, p^ T, d. pr.: skub-em, BOp-em, plev-em. Spregajo se kakor glagoli pervega razreda; pri koDČDikih b in p t oedoliiinikn vstav^a se S) n. pr. : skubstj, sopsti. če ter t i razred obsega tiste glagole, kterih deblo ima končnika g ali k, n. pr. : strig, strisem ; tek, tečem. Spregajo se ta-ko le : Sedanji čas. Ednina. 1. strižem , 2. atriieS , 3. striže. Zrn moakt spol. Z» ienski in eredgj spol. Dvojina. 1. striževa, striževe (vi), 2. sttižeto, stri2eta (ti), 3. strižeta, strižete (ti). Množina: 1. strižemo, 2. Btrižete, 3. strižejo, Vdetni naklon. Ednina: 1. — 2. strizi, 3. strizi. Zft moiki epo). Za ženeki in srediji spol. Dvojina. 1. striziva, Gtrizive (vi), 2. strizita, strizite (ti), S. — — Množina^ 1. Gtrezimo, 2. strezite, 3. — Deleimk. Bfldaigega časa I. — D,ni,ii"iT,Goo<^le 48 Zft moški spol. 2» ieneki spol. »« Brednii apol- il. strigoC{— že«), Btrigoča, strigoče, ' preteklega iasa T tTorni obliki: I. strigSi, strigBa, fitrigSe, II. atrigcl, Etrigla, atnglo, v terpeTni obliki: strižeD, etrižena, stnieno. Gl^olnik: striženje. Nedolfičnik : striči. Namenilnik : BtiiC. Peti razred obsega tiste glagole, kterih deblo ima končnika m ali n, n-pr.: žm-em, pn-am, SpregJuo ae tako-le: ^ a. 1 . pnem, 2. pneS, 3. pn6. Za moški Bpol. Z& ienski b eniofi spoU la. 1. pneva, pneve (vi), 2. pneta, pnete (ti), 3. pneta, pnete (ti). na. 1 . pnemo, 2. pnete, 3. pnd, pnejo. Velelni nahlon. a. 1. — 2, pni, 3. pni. Zn moiki Bpol. - Z% lenski in arednji spol. na. 1. pniva, pnive, 2. pnita, pnite, S. — — ina. 1. pnimo, 2. pnite, ,i-ViT,Goo<^[c ti DeUinik sedaitj^ časa: I. pn^. Za maski spol. Za iesaki spol. Za areJijt spal, IL pndč, pndfa, pn6če, preteklega časa T tvorni obliki : I. (raz)p4nSi, II. pel, pela, pelo, T terpevni obliki : pet , peta , peto. Glagolnik : (raz)petje, 1? edoUCnik : peti. Namenilnik : pet. Šesti razred obsega tiste glagole, kterih deblo ima končnika 1 ali r, n. pr. : mel(j)-em, zr-em. Spregajo se tako-le : Sedanji čas. Ednina; 1. zrem , Za moilii spol. .Za isaski ia srednji spol. Dvojina. 1. zreva, zreve (vi), 2. zreta. zrete (ti). 3. zreta, zreta (ti). Množina. 1. zremo, 2. zreta , 3. zi-d, zrqo. VeUlni naklon. Za moški spol. Za ieaaki ia srednji spol. Dvojina. 1. zriva, zrive (vi), 2. zrita, - zrite (ti), 3. — — I,;-,I,G0(V^[C Množina. 1. znmo, 2. Zlite , 3. — . DeleSnik sedanjega fasa: L zrč, Za noski ipoL Ea i«B«k{ spol. Zk erednji apol. II, zniC , znifa , znMe , , preteklega časa v tvorni obliki ; I. (o)zerSi (se), II. zerl, »rla, zerlo, T terpevni obliki: lert, lerta, zerto ali zr6ii, zrena, zreno. Glagolnik: z6rtje, zrSnje. Nedoli^čnik : zr^U. Kamenilnik : zr^ Sedmi razred obsega tiste glagol«, kterih deblo se končuje s samoglasnikoia, n. pr. : zna-m, de-m, bi-jem, Cu-jem. Spregigo se tako-le : Sed(ayi čas. Ednina. 1. bijem, 2. biješ, 3, bije. Bk maiU spol. Za irnskl k eradajE apsL Dvojima. 1. bljeva, bijeve (?1), 2. b^eta, bijete (ti), bijete (ti), Unožina. 1. bijemo, 2. bijete, 3. lHJqo. i,Go(v^[c Vdelni naklon. Ednina. 1. — 2. bij, 3. bij. Zft moški 8pol. iSn i«naki ia irednji spol. Dvojina. 1. bijva, bijve (vi), 2. bijta, , bijte{ti). Množina. - 1. bym 0, 2. bijte 3. — DeleHih sedanjega Časa: I. bij^. Z» moški spol. Za ionski spol Za aredoji spol II. bijo«, bijoča, bijoče. preteklega iSasa T tvorni obliki: I. (ajbivai, n. bil. bila, bUo, T terpevni obliki : bit. bita, bito. Gla^olnik : (u)bi^e. NedolMnlk; biti. Namenilnik: bit. II. versta obsega tiste glagole, kteri pristaTlji^o k deblu naj pred zlog ni (no), in k tema še le pregibne prirastke, n. pr. : kan-iti, merk-niti, dvig-niti! Ti glagoli so naj več doverSni glagoli. Spreg^o se TBi tako-le: ii,i^iT,Go(><^[c Ednina. 1. dvignem, 2. dvigneS, 3, dvigne. Zft iDOŠki spol. Z» ienBki ia Br.dDji RpoL Dvojina. 1. dvigneva, dvigneve (vi), 2. dvigneta, dvignete (ti), 3. dvigneta, dvignete (ti). Množina. 1. dvignemo, 2. dvignete, 3. dvignejo. VeUlni naklon. Ednina. 1. — 2. dvigni, S. dvigni. Za moiki spot. Z* ienski Id BKdnji »pol. Dvojina. 1. dvigniva, dvignive (vi), 2. dvignita, dvignite (ti), 3_ Množina. 1. dvignimo, 2. dvignite, 8. — Demnik sedanjega časa: I. — (ven^, Za moški spol. Z> iiuki is Brednii B|.ol. II. - (venoC), (venoCa), (venoCe), preteklega Časa. T tvorni obliki: I. dvignivši, II. dvignil, dvignila. dvignilo, T terpevni obliki: dvignjen, dvigiyena, dvignjeno. Glagolnik : dvignjenje. NedolfiCnik : dvigniti. Hamenilnik: dvignit. m. versta debla naj pred ^, in k tema še le pregibne prirastke, n. pr.: doneti, kipeti, genu^tL lr„l,G0(V^[c 48 Ta versta se deli v dra razreda. Pervi razred obse^ tiste glagdle, kteri imajo pri pre- gibanji &e samo deblo. Ti-le so: š(č, amč, gr^ sp^, imč. Spreg^o se kakor glagoli L rerste sed- mega razreda. Drugi razred obsega tiste glagole, Čigar deblo B& T sedanjem časti končava na 1 in t nedol6čnika na č, Spreg^o se tako-le : Sedanji čas. Ednina, 1. Zelim, 2. želiS, 3. želf. 2» moiki epol, 8» ienski ia arednjE spol. DTOJlna. 1. želiva, želive (vi), 2. ielitfi, želite (ti), 8. želita, 2eUte (ti). Množina. 1. želimo, 2. želite, 2. žfeli, 3. ž^li. Ek Boški apoL 2a iauki fn aredvji epol. Dvojina. 1. Seliva, želive (vi), 2. želita, želite (ti). 3. — — Mnoiina, I. želimo, 2. želite, ii,i^iT,Goo<^[c a«dnije^ tea : L leU, Sft MoikE ipal. Ea ientU ifol. Sa ireJajI >p«L . n. ieleC, lelefa, Ž«Me, preteki^ iasa T tromi obUU; I, želerii, želerSa, 2el«T6e, n. lelel, želela, ieldo, T i«rpeTiii obliM : želen , lelena , leleoo. Gla^obik: želfiiija, NedolMnik : teleti. liTamenllnik : 2el6t. XV. Terita obs^ tiste glsgole, kteri pristavljajo k debla naj pred 1, ia k tema 5e le pregibne prirastke, n. pr. ; hval-i-m, noa-i-m, sod-i-m. Spreg^o se tako -le; Sedanji Čas. ' Ednina. f. hfiAill, 2. hvališ, 8. hvali. Ia mobU ajfol 2h ieiliki fB ired^Ji sp«t Dvojina. 1. hvtiliva, hvalive (vi), 2. hvalita, hvalite (ti), 8. hvalita, livalHe (ti;. Unožin a, 1. hvalimo, 2. hvalite, 3. hvalijo. vmm tMkbm. hraU, hvali ■l«t. IlinJH. ..cAv^^k Za Dinibi spol. Za ienBki !• irednji spol. Dvojina. 1. livaliva, hvalive (?i), 2. hvalita, hvalit« (ti), Množina. 1. hvalimo , 2. hvalite , 3. - Demnik sedanjega 6asa: I. hvale, Z> moiki tpo)- Z» ientti spol Za srGdiOi ipoL II. h?a(e* , hvaleča , hvaleCe, preteklega časa T tvorni obliki; I. hvalivfii, II. hvalil, hvalila, hvalOo, T terpevni obliki: hvaljen, hvaljena, hvaljeno. Glagolnik: hvaljenje. hvaliti. Namenilnik: hvalit. V. Tersta obsega tiste glagole, kteri pristavljajo k debla naj pred a, in k tema ge le pregibne prirastke, n. pr. : del-a-ra, čuv-a-m, sek-a-m. Ta versta se deli v štiri razrede. Pervi razred obsega tiste glagole, ki ob- deržujejo a po vseh spremembah. spregajo se tako-Ie: Sedtt}^i čas. Ednina. 1. delam, 2. delaš , ■ ,Go(v^[c Z> moiki ipol. Ca ieaeki (a Bndaji apoL Dvojin«. Množina. 1. dilan, 2. delala, 3. dilata, 1. dfllamo , 2. delate, 3. demo. deU.e (ri), delate (d), delate (ti>. . reUlni rvMm. Ednina. 1. — 2. dela), 8. delaj. Za maiki apol. Za ieaaki ia arada]! apel. Diojina. 1, 2. 3. Mnolina. . deli^va, delajta, delaJTe (»i), delajte (ti). 1. delajmo, 2. deUjto, DeU&nik ' sedanjega časa: I. detaje, Zft mofiki Bfol. Z% ienski apol. Za nediji spol II. delajoč, delajoča, delajoCe , pretekle^ časa r tvorni oblild : t. del avSi , delavSa , delavie , n. delal , delala , delalo , Y terpevni obliki : d«lan , delana , delano. Glagolnik : delanje. NedoIiJčnik : delati. Namenilnik ; del^. Drugi razred obsega tiste glagole, kterih deblo se v sedaojem časa končava na i, t nedo- I6Čniku pa na a, n. pr.: pisi-piSem, pis-a-ti. 4' Spr«g«|o 80 tab-lo: Sedmii &UL Ednina, 1. pisem, 2. piM, 3. piH. E» Moiki »iKil. «» ie»U !■ aradiji ipol. Drojina. 1. piševa, piiov« (vi). apisiit.. piSele (a). 3. pišeta, »sme«- Hnaiiia. 1. pi5«no, 2. piiato, 3. piS^o. relehimlUcn. Ednina. 1. — 2. piSl, 3. piii Sa mški 40L Cft iHflki [B areJnJl tp«!. DTOjina. 1. piSiva, pisive (vi). 2. piSita, 3_ . piSil«(li), Množina. 1. piamo, 2. pliite, 3. _ Ddana - »danjiga easa; I. piaaje (piši). 2» DoUi apol. Za-iensU apidi Ea BradnJE epoL ir. pianios (pi«)i), pb^oila, pisajoii!.. protekloga iaia y tvorni oblild: I pisavSi, pisavSa, ptaavge. n pi^d, piada pi«Jo, Tterpemi oblild: pisan, piaifia . pisano. Glagolnik : pisanje. Hedol^Cnik: pisati. Namonilnik pisat. ■ ,Go(v^[c 58 Tt«t3^ ^umA vbMgti tiste %l«^ole, kterih deblo 86 T nedoldčfl9&Q končavia isa ^ t sedanjem časn fia Haj raji na kak ptrvlkšan ^ogl&sti'^, B. pr. : brati, berem; prati, perem. Spreg^o se tako-le: Sedanji čas. Ednina. 1. berem, i. berefi, 8, bere. Ea m«iki apel. K* ienaki tn areiali apoL Brojina, 1. bereva, bereve (ri), 2. bereta, berete (ti), 8. bereta, berete (ti). Množina. 1. beremo, 2. berete, 3. beni, berejo. Vdelni naklon. Ednina. 1, — 2. beri, 3. beri. b HOaki ■p»l. b i Dvojina, 1. beriva, 2. beritA, S. - Množina. 1. berimo, 2. berite, S. — ituki in srednji apoL berive (Ti), berite (vi) , DeUžnik sedanjega Aisa: t. bere, ~ Zrn MoiU spoL ta, iaiaki II. berofi, berofe, preteklega eaea T tvorni obliki: I. braldi , sfl. Ea ■redaji ipol. b«ro«e, ■ ,Go(v^[c 54 Za moiki spal. Za ienski apoL Za aredoji apol, II. bral, brala, bralo, T terpoTni obliki; bran, brana, brano. Olagolnik : branje. Kedoldtnik : brati. Namenilnik: brat. Če ter ti razred obsega tiste glagole, čigar deblo se t nedoldčniliu končava na a, t seda- njem Časa pa na samoglasnik, n. pr.: s^vti, seje, kova-tj, knje. Spr^ajo BO tako-le: Sedanji iaa. Ednina. 1. scgem, 2. sejeS, 3. seje. Z> moBki apol. Za ieuki in arednji apol Dvojina Množina 1. s^eva, 2. sejeta, 3. BBieta, 1. sejemo, 2. sejete, 3. fiejejo. BBJeve (vi), sejete (ti), sejete (ti). VeUhi nakhn. Ednina. 1. — 2. sej, 3. sej. Dvojina, U moiki apol. 1. sej Ta, 2. Bq'ta, 3. — Za enaki la arednji apol. atgve (vi), sejfe (ti), Množina 1. sejmo 2. sejtie. ■ ,Go(v^[c 55 DeUinik sedanjega iasa: I. aej^, sejaje, Zk moiki spol. Zrn iciski spat. Za arednji cpid. II. BBJOi, sejofia, eejoča , preteklega časa T tvorni obliki: I. sejavši , II. sejal, Eejala, sejalo, T terpevni obUki: Bejan, sejana , Eejano. Olagolnik: sejarje. Nedoltoiik : sejati. Nemenilnik ; sejat. VI. versta obsega tiste glagole, kteri pristavljajo k deblo naj pred ova, ali po £, j, š, gč, in ž era, in k temo še le pregibne prirastke, n-pr.: kap-ova-ti, kralj-eva-ti. Spregajo 80 tako-ln: Sedanji ias. Ednina. 1. kapujem, 2. kapujeS, , 3. knpnje. E* moški Bpol. Zb icnaki io sradnji spoL Dvojina. 1. kupujeva, kupojeve (vi), 2. kupujete , kupujete (ti) , 3. kupujeta, kupujete (ti). Množina. 1. kupajemo , 2. kupujete , 3, kupajcgo. Velelni naklon. Ednina, 1. — 2. kupuj , 3. kupuj. D,ni,ii"iT,Goo<^le Z» maild «|ml. £• iMiki !■ sredajf ap^L J>Tojina. 1, kupiijv*, ia^ve (ri, 2. kupiijta, kupujte (ti), Unoalna. 1. kaptijmo, 2. kupujte , , 3. — Det^inik sedanje^ 6Bsa: L kupi^^ kapor^e, 2a Bioaki ipoL Za iepakj ipal, JG» aivditii spol. II. kupujoč, kupujoča, kupvuoče, preteklega fiasa T tvorni obliki : I, — n. kupoval, kupovala, kupoTalo, Tterpevnfiibliki: Imponn, kupovaaa, koporano. Glagolnik: kupovaoje. NedoliSCnik : kupovati. Namenilnik ; kapovat Posebna sprega. Posebno ae spregajo glag<^ : diti, jfisti, vedeti, iti, hotžti, imčti, biti, in sicer , p«rn Irijfl tako-la : 8edaryi čaa. Ednina. 1. dam , jea , 7«m; 3. daš, j«fi , ved; 8. dii, jd, v6. *■ '»•■ki »pol. *» ieBHki in eredaji apoU DTojina. 1. dava, j4t8, Y6vaj dave (vi), jeve (vi), veve (vi) ; 2, dasta, jesta, vesta; daste (sti), jeste (»ti), veste (sti); 3. daata, jesta, vesta; daste Csti).jeate (ati), veste (sB). ■ ,Go(v^[c Množina. 1. damo, jemo, Temo; 2. 4HstB, jeste, Teete; S. dadd, jedi5, Ye&6. VelMm naW£n. , Bdnin;«. ' 1. ^ 8. d^', j(g\ T^; %. d^', jej, TČdi. 2* moiki Bpol. Sk iesakt 1h tredoji ipol, DTOJina- 1. dajva, j^jva, Tediva; dajve (ri), jejve (vi), vediVe (vi), 2. d^ta, jejta, veditaj digte (ti), j^ (ti), vedite (ti): 8. — Množina. 1, dajmo, jcgmo, vedimo; 2, dajte, j^te, vedite; S. — ^edanj^a časa: I. jed^, vede; & nošM •?<■). Z« ieotki ■pol, n. jedo^, vedoC; jedoCa, vedoča; Zrn iradn}) ipol, jedoffl, vedoče; Tireteltlega časa T tvorni obliki: I. davgi. jsdji, vedevSi ; n. dal, d^a, dalo; jel, jela, jelo ali jedel . jedla , jedlo ; vedel, vedela, vedelo; y terpevni obliki: dan, dana. dano: jeden, jedena. jedeno; veden, vedena, vedeno. Glagolnlk: danj«, jMenje, všdenje. KedolAčnik : -dati, jesti, vMeti. NamenUnik: dit, j^st, v^det. 58 Iti, grem. Sedanji las. Ednina. 1. idem, grem, gredem; 2. ideš , greš , gr^eS ^ 3. ide, gre, gMe. Za moiki epol. Za ieoiki in eredaji spal. Dvojina, 1. greva, gredera,ideva; greTe(Ti), 8Tedeve(Ti), ideve (ti) ; 2. gresta, gredeta, ideta; greste (sti),gredet«(ti)r idete (ti}; 3. gresta, gredeta, ideta; greste (sti), grsdet« (ti)^ idete (ti). Množina. 1. gremo, gredemo, idemo; 2. greste, gredeto, idete; 3. grejo, gredodein, bom; 2. bodeS , bode; 3. bode, bo. Zn moški ■pol. Zt ieniki h eralnji »fA Dvojina. 1. bodeva, bova; bode«{»l), bove (ri); 2, bodets, bota; bodete (ti), bote (ti); 3^ bodeta , bota ; bodete (ti) , bote (ti). Množina. 1. bedemo . bomo ; 2. bodete, boste, bote; 8. bodo, bojo. ■ ,Go(v^[c rdelmmiUm. Edi ina. 1. — 2. bodi 3. bodi • S» moiki ipoL B* leneM En anibp spri. Dvojina. 1. taSiia, bodi™ (ri). 2. bodita, bodite (ti), Uno iina. 1. bodimo, 2. bodite,- 3. — DeUinilc I,, udu .p.U Z. •»•» VlL, I* ivdlti •)<* eeda^je^a fiasa: bodoe, bodoea, bodoče, f nteklegs, Cua T tvorni obliki; I. bivgi, bNa, Uvfift II. bil, bila, bilo, v terpevni obliki: bit Glagolnik ; bilje. NodoKSnik : bi«, Namenilnlk; Mt. Zložena obnzUa. IntM : te. Ednina. Sa moiki Bpol. 2a iOBiki ipoL Za mdajl apnl. 1. Bom bil, sem bila, sem bilo; 2. li ba, si bila, si bilo; S. je Ml , je bito. Jo bito. Dvojina. 1. sva bila, 2. sta bila, S. sta bila. svebile(i), svo bile(i); ste bile li), ste bile (i); ste bile (i), ste bilo (i). Unožina. 1. smo bUi, 2. steblu, 3. so bili. smo bile ste bile, so bUo, snobila; ste bibi; so bila. Pogojni naUon. Za vse trt osebe. Zk noiki spol. Za iroikr ipol. Z* ared«ji fpot. Ednina. bi bil, bi bita. bi bilo. Dvojina. bi bila, bi bile (i), bi bile (i). Mnoiina. ' bi bili, bi bile, bi bila. Žddm MUm. SdRina. 1. t^i bodem, bom; 2. — 8. naj bode, bo. Z« voski Bfol. Za ženski in Brednji npol. Dvojina. 1. nuJ bodeva, bova; naj bodeve (vi), bove (vi) ; 2. — 8. n^ bodeta, bosta; naj bodeve (vi), boste (sti). MnoZlna. 1. naj bodemo, bomo; 2. — 3. naj bodo. Žddm-pogojni naklon. Za vse tri osebe. Za inoaki spoL Za ženski spol. Za Brsd^ji apol. Ednina. naj bi bO, naj bi bila, naj bi bilo. Dvojina. n^ bi bila, najbi bUe(i), naj bi bUe(i), Unožina, naj bi bili, niy bi bile, naj bi bila. Zgled za pregibanje po vseh časih In naklonih. Sedanji Čas. Ednina, 1. delam, . 2. delag, ■ ,Go(v^[c 63 Za moški •pol. Z« ieitkl in arcdnjl BfoL Dvojina, 1. delava, delave (vi), 2. delata, delate (ti), 3. delata, delate (ti). Množina.. 1. delamo, 2. delate, 3. delfljo. Velelni nt^on. Ednina. 1. — 2. de^i, 3. delaj. Za maaki ipot. Za ieneki in iredaji 8|miL Dvojina. 1. delt^va, del^jve (vi), 2. delajta, de^ta (ti), 8. naj delata, iiq' delate (ti). Množina. 1. delajmo, 2. delajte, 3. naj delajo. Frihodmi &w, 2> Boiki spol. Za atnakl spol. Za sraJnjE apol. Ednina. 1. delal , delala , delalo i l>odem ; 2. » . > {bodefi; 3. » > » (bode. Dvojina, 1. delala bodeva, delale (li), bodete (vi); 2. > bodeta (bosta), delale (li) bodete (ta) (boste, Bti); 3. > bodeta (boeta), delale (!') bodete (ti) (boBte, sti); M nos in a. 1. delali, delale, delala [bodemo (bomo); 2. > > > {bodete (boste); 3.» » > [bodo. iVe(ei/» čas. Za moik! apo). Za ienakt spol. Za sredtiji epoL Ednina. 1. delal , delala , delalo ( sem ; 2. > > > isi; Gon^^L- 6* Zk iattkj ■■ iraioii spol. DTOJin«. 1. delala sva, delal« (li)BTe (tO; 2. > sta, > Bte(sti): 3. ► v > . Mu o ž i D a. 1. delali , delale , delUk (smo ; 2. > > > jsto; 3. » > » (eo. tMpretekli čas. Zk moškt. if*]. Et igneki spoi Ednina. 1. dodelal sem^ Inl, dodelala Bem bila*' 2. »• Bi > > Bi » 3. . je . » jp, . £> aredKli Rfl^. dodelalo sem bilo, »: 8i . »• je »' z* ieneU in nttmil afh DTOJina, 1, dodelala sra Ula, doddale{U)SYe(Ti)bile(li); 2; 1 sta > >: ste(8ti} > Zrn moški spol. Za ieaakl apol. Množina. 1. dodeli emo bili, dodelale smobilsf 2. > ste > » ste » 3. > 80 > > so > Za ircdoji sjmI. dodelala smo bila, > ste > » 80 » Pogojni naklon sedanjega časa. Za Boiki ■pol. Za ženski ipoL. Za arednJI aptA. 1. delal, delala, delalof M. lof r Zk m«iki tpol. Za lenski a|i«L Ea an^ti 'pol- Dvojina. 1. delala, delale (i),r 2. > . iH 3. » » Knožina. I. delali, delale, elala i Pogojni naklon preteklega Častk Sa moUA apol. Za ieukl spol. Za ared^ji apol. Ednina. 1. d^albibil, delala bi bila, ddalobibUo- Za leBeki apol. Za srednji apol. Dvojina. 1. delala bi bila, delale (i) bi bile (i); Množina. 1. delali bi bili, delale bi bile, delala bi bila { 2. >>>>>> >>> 3. >>>»>> >»> Žetoni naJdon sedm^^a Časa. Ednina. 1~. n^ delam, 2. — 8. n^ dela. Za noiki apat. Za šniaki fa sredaji spol. Dvojina. 1. naj delava, naj delave (i); 3. my delata, naj delate (i). 1. n^ delamo, Želi^ naMon pr^eidega časa. Za moiki apol. Za ieuki Ja iredajt aptl. Ednina. 1. n^ sem delal, naj sem delala, naj aem deli^ ; 2.— 8. naj je deUl, nq je delala, nig je delalo. ■kr. tlavBlu, ' 5 Z» HOBki B|ial. Zb itnski EpoL Za eredaji apnl. Dvojina. 1. n^ STadelaU, naj sve delale (i), naj sTe de]ale(i); 2. — S. iiEg sta deliUa, naj ste delale (i), naj Bte delale(i). Množina. 1. naj smo delali, n^j smo delale, »e^ smo del^; 2. - 3. naj so delali, naj so delale, naj ao delala, i Želitno-pogojni naklon sedanjega Časa. Z> moški spol. Za ieneki spol. Za armloji spol. Ednina. 1. n^ bi delal, n^ bi delala, n^ bi delalo; 2. > > > > > > > » . 3. » » > » > » ... & ženski ia srednji spol. Dvojina. 1. naj bi delala, naj bi delale (i) ; 2. ..... . 3. . . » . » . , ; Množina. 1, najbidelali, naj bi delale, naj bi delala; ' 2. > . . » > > > > > S. . . . . . . ... Ždilno-pogojni ndfdon preteldega 6asa. Z& moški spol. Za isBeki spol. Ednina. 1. mg bi bil delal, n^j bi bila delala; 2. > > » » > > > > 3. .... ...» Z s eredaji spal. niy bi bilo delalo; I Za monki spol. Zrn ieaiki in srednji apoL Dvojina, 1. n^ bi bila delala, naj bi bile (i) delale (i); 2. » • » > ... > 3. ... . ... . Za ieaski spni. Množina. 1. naj bi bili delali, nq bi bile delale; 2. . > . . ... > 3. » » . • .... E* SHdiJi ipol. mti bi bUa dalils; r r I ' DeUimk sedanjega easa: I. d«Ia)e, z* Miki epol. Za ienBki apol. J. netall .,.1. a dllajo«, d6L(jo«a, delaioJe, preteklega Caaa T tvorni obliki : 1. dodelavii, II. dolal, deUli, delalo, v terpevni obliki: delan, delana, delano. Olagolnik; delanje. NedoUčnik: delati Vaje. 1, NapiM, kE^ del^o oče, mati, hlapec, dekla, mizar, teear, strugar, zidar, kovač, čevljar, krajaC, voznil^ eolnar, vertnar, lovec, ribiC, rudar, tergovecl Kaj dela pes, konj, osel, krava, vol, ovca, koza, mig, mačka? Kaj dela, reka, potok, veter, kolo, krogla, ro^ čoln, dim, zastava, veriga, mlin, slap? K^ B6 godi 8 pečjo? kaj z blagom, kiu s pesmijo ? kaj se godi z umazano posodo ? kig e smetmi ? h^ 8 pr^om? E^ dela drevo, listje^setev, sn% led, solnce, lunaV 2. Kdo Olje? Kdo sadi? Kdo žaige? Kdo kosi? Kdo mlati? Kdo paee? Kdo hodi? Kdo jezdi? Eda spi? Kdo po&va? Kdo nka? Kdo zdihtfje? Kdo joka? Kdo laja? Kdo poje? Kdo cvili? Kdo cverfil? Kdo čivka? Kdo žvergoU? Kdo Sumi? Kdo gmli? Kdo pikne? Kdo se levf? Edo gloda? B* CoooAc 68 Kaj buči? Kaj don( ? Kaj zvonJ? K^' zven«? Kaj ŽTi£ga? Kaj pokeč« (poketi)? Kaj se siptje? Kaj perSf ? Kaj je gl^eno? Ki^ je noSeno? Kaj je top^eno? Kaj je razbe^eno ? Kaj je nsteijeno ? K^ je Tsejano ? Kaj je posekano ? Kaj kali? Kaj raste? Kaj cvetd? K^ zeleni? Kaj zori? K^ tli? K^ pripeka? K^j ae soli? Kaj vene? K^ sahne? 8. Poigči T teh -le pregoTorih glagole, in zapidi posebej prehajalne, neprehi^jalne, brezosebne in povraCalne : Reie, ne poseka. Slepec slepca vodi; oba padeta T jamo. Blago odide, nm pride. Bog d^ja, Bog jemlje. Bc^ oblači, Bog preTodri. Človek obraCa, Bog oberne. Leta visoko, pade globoko. Obljnba dolg dela. Sila kola lomi Smert pobira, ne izbira. Nesreča ne epi. Jaz jokam, ti pojeS. Boli me. Otrok si igra, mož se zanaša. Bedak se Bmqa, modri premišljuje. Bliska se, germf; Bog gororf. 4. Poliči T teh-le pogovorih in pregovorih doverSne in nedover&ne glagole: Oblečem se, obi^em se, poČeSem se, nmgem se. On me udari, jaz ga objamem. Lepa pesem nebo odpira, d^e veselo serce, tola^ dnSo, preganja skerbl. On mi posoj^je, jaz mn vračam. Majhen lonec hitro ekipi. Človek veliko preterpi. S časom vse mine. 6. Povej, kaj delaš til povej svojemu tovarišn, kaj delat povej, kaj dela kdo drugi I Povej, k^ delata vi dval povej evojima tovari- šema, kaj delata! povej, kaj delata nna' dval Povej, kaj delati ve dve! povy svojima tovari- ^C4ma, k^j delati I povej, k^j delati nni dve I Povej , kaj delate vi ! povej svojim tovarišem, kaj delajo I povej, ^ del^o drugi 1 ' 6. Napiši, k^ delajo ljudje sedaj na polji, k^' so delali popred, kig bodo delali pozneje I 7. Povej to-le nig pred v preteklem, potem pa t prihodnjem Času: r,.;--<^[c 69 Dan 86 da^ia, noč se krajša. Snegkopnf, led bo iajiL, TravTiiki zeleni. Tiče prihajajo , gitjezdijo , vale , cverČ6 ; kukavica knka, Sketjanec drobnf. Čebele rojgo, med nanaS^o. T^olice cretejo. Dreresa po^nj^o. Vertnar kopije, sadi. Kmet orje, seje. Žanjic« lanjejo, Ulatiči mlatijo. Otroci 88 kopljejo. Dan se krajSa, noC se daljga. Megle se rlaCijo. DeiDJe, menel veter vle^e; lis^e rumeni, vene, spada. Tiče odti^ajo. Lju^e spravlj^o pridelke. Sneg pade. Vse počiva. 8. Odgovori popolno tem vpraSanjem; Kaj je Bog v začetka ustvaril? Kaj jo Bog za človeka zasadil? Kaj je Bog rekel zapeljivi kači? kaj Evi? kaj Adamu? l^e je bil odrefienik rojen? Kd^ bo zveličar zopet prišel? 9. Poišči t^ glagole, in povej, v kterem časn ka- 2^0 djanja: y golo kodim, se učim , ubogam. TU se bodeg izbrusil, zlikal. Seljan trebi goSčo, obdelqje zemljo. Bode pridelal. Vročina je pritiskala. ljudje bo se potili, cvetice so venile, živiua je seace iskala. Drevesa, ki smo jih bili nasadili, so nam usahnila. Ko smo travnik kosili, smo si bili koscev najeli. Smert je ustrelila, ni zgreSila. Kedar bode nmerl, bode molial. 10. Poiiči tli glagole, in pov^, t kterem naklonu so: Delaj in molil Hladi starega spoStnjI Pes tuli, lačen je ; jedel bi, ko bi k^ imel. Hlapec naj bi delal , če lAisli služiti. Stradaj, lenuh! Prijatelj je umeri; n^ T mim počiva! 11. NapiSi^aiyavnedol(Sčnika,'kiBolim-le nasprotna: delati, vpraiati, sovražiti, Škodovati, dajati, od- pirati, grajati, povikSevati, kapovati, stati, gledati, mi- 2ati, voziti se. 12. Kam gre orač? kam sejalec? kam kosec? kam plevica? kam žai\jica? kam pastir? kam trudni? 13. Zaznamvaj razne del^oike v naslednjih dj^njih: Oez prag stopnje izročam se Bogu. On mi je pripovedoval, jaz sem ga stermS poslušal. Frebiraje dobie spise se vadimo pisati. Stoječ mlin ne ropoče. Molčeči ne 70 dela razpertij. Mimo grede sem g^ pozdranl. Leteča maha pikne. Dež se je nlil ; delavci, pustivSi delo, ^redo pod etreho. D^ se podariti , pa tudi posvariti I Slabo drevo bode posebno in t ogenj veržono, Oponošen dar je čem pred Bogom. Rsan travnik me mika. Obdelov^a njiva rodi. 14. Iipelji iz teh-le glagolov glagolnike; sopsli, Bknbsti, bresti, pSči, tleti, vleAi, sedeti, terpeti, jeCati, kričati , kuriti , svariti , motati , pisati , rezati , terkati, zaderževati, darovati, gospodovati, pričakovati, zaničevati, spoštovati ! 15. Povej od teh-le djanj "M, kar koli veS: Ko bi T šoli darove dobivali, bi nekteri otroci r^i v Šolo hodili. Nabirate si lepih naukov , devljite Bi jih v serce I Osrečevali , osrečili vas bodo. TJCil se bom, dokler bom živel. Stari oCe so mi rekli : »Kruh, sol jej, pravico govori!« Ubogal jih bom. Bolje posln- Sati, kakor skuSati. Mati so me klicali : Prazno je delo brez sreče z nebesc Pregovor pravi: »Krava pri gobcu molze«. Besede »fiez«, »z«, »pri« se drugim besedam pred- lagajo, in kažejo razmere, v kterih so stvari med seboj. ■ ,Go(v^[c Besede, ktere se dragim besedam predlagajo, in kažejo razmčre, v kterih so osebe ali reč!, imeDojejo se predlogi ali razmerniki. Predlogi 80 neločljivi in ločljivi. Neločljivi zgnb^ pomen, če se loč^o od be- sede, n. pr,: pre-liTaliti, pro-dajati, vi-digovati. Ločljivi pa tudi sami za se kuj pomenijo, n. pr. : do, iz, nad, ob . . . Krog hUe je drevje. ZraTen hiše je veri SamoBtalnik s predlogom je tii 7 rodilnlkiL Grem k oCeto. Sem bU šel k gospodu. Samostalnik b predlogom je tti t dt^alnikn. Skozi vrata hodimo v h^o. Samostalnik s predlogom je til t tožilnika. Sem bil pri maSi. Samostalnik s predlogom je th v mestniku. S kom govoriš? Z bratom govorim. S čim govoriš? Z jezikom govorim. Samostalnik s predbgL^m je til v dmžilnika. Eam je tifi zletel? Tič je zlete) na drevo. Samostalnik s predlogom je til v toSiloika. Kam grefi ? V gozd grem. Samostalnik s predlogom je tU v tožilnikn. Kje si bil? V gozdu sem bil. Samostalnik s predlogom je tU v mestniku. Z^ dn^ sem vstal. Samostalnik s predlogom je til v rudilniku. Za germ se je skril. Samostalnik s predlogom je til v toiilniku. Za germom je skrit. Samostalnik s predlogom je tti v druiilnika. Predlogi derajo svoj samostalnik vselej v kak sklon. D,ni,ii"iT,Goo<^le 72 Ti-le predlogi derajo stoj samoBtalnik t rodilnik; brez (bez), do, iz, od, izmed (izmej), izzad, izpod, izpred, izza, bliz (blizo), gledŠ, mimo, okoli, okrog, krog, poleg, prek, razen, znnaj, vštric, takraj, tostran, onkraj, tik, znotraj, više, zraven, dnti, konec (konci), kraj, mesta (namestn) , sredi , vpričo , verhi , vsled , zšrad, zboga (zbog), za delj, za stran. Predloga »k" (h), nproti" devata_ svoj samostalnik v dajalnik. .k" spreminja se Časi v ^h" pri besedah, ki se začči^ajo z ostrimi soglasniki: c, k, s, t, n. pr.: Veslu veela h krajn. Ti-Ie predlogi devajo svoj samostalnik t tožilnik : čez (črez), skoz, raz, zoper, vz. Predlog nP r i" deva svoj samostalnik r mestnik. Ti-le predlogi devajo na vprašanje gOdkod" ? 6T0J samostalnik v rodilnik, na vprašanje ,8 kom"? ali „8 čim"^? pa v družilnik': s (so, se), z (ž). Ti le predlogi devajo na vprašanje „kam*? svoj samostalnik v tožilnik, in na vprašanje ^kje"? pa T mestnik: na, po, v, ob; „0" dobiva vselej mestnik. Ti-le predlogi devajo na vprašanje „kam*? Bvoj samostalnik v tožilnik, in na vprašanje ^kje"? pa v dmžilnik: med (mej), nad, pod, pred. D,ni,ii"iT,Goo<^le 73 Predlog giai" deva samostalnik 1. T rodilnik, ki pomenja kak čas ali klic, n. pr.: za Tečent, za Bdga! 3. T tožilaik, kedar pomenja za koliko, aa- mesto in kraj na vprašanje ;,kam''?, n. pr.: koliko si dal za novo kitjižico? Sin grs za očeta t boj. Za drevo se je skril. 3. T dmžilaik, kedar pomenja kraj na vprašanje „kje'?, n. pr.: Za drevesom je skrit. Vaje. 1. PoiSCi v teh-le pregovorih predloge, in povtg, T kteri sklon devajo svoj samostatnik : Bob ol) steno meCe. Vodo v Savo nosi. Dlako na evetero cepi. Iz dežja pod kap. Knpil bi ga, la otrobi. MaCko h klobasi za varuha. Po vetiu plajse obrača. Pod mernik loč ^tavi, Z oljem gasi ogenj. S trebuhom za kruhom. On je tič brez peija. Brez glave storjeno ja skaženo. Ni planine brez doline. Brez potti ni medd. Gre skoz les, ne vidi dreves. Izpred oči, iz misli. Tik sreče nesrefa preži. Kr^ suhega tudi surovo gori. Ued pravico in krivico ni srede. Lenuh ob setvi malo zanje. 2. Stavi til n^mestu Čertic razmeniike; Sava izvira — Gorenskem — Triglava; teče — Badovljice, Kranja, Šmarijne gore, — Zalogom, — litijsko dolino — Zagorjmn; td dela mejo ~ Kranjsko, Štajersko; potem teče — Hervatsko ; — Hervatskega se oberne — Gra- nico — Beligradu izliva se — Donavo. Donava pride — nemSkih deiela,. gre — Dunaja — (^ferskem — TnrSko, izliva se — čemo moije. — Štajerskem teče Mura — Gradca, izteka ee — Dravo; Drava pride — Tirolskega — EoroSkem, gre — Maiibora — Hervatsko, izliva se — Donavo. — fit^erskih vodi izlivajo se naravnost — > Donavo: Trona, Aoiža, Baba, Drava. Anilta teče — 74 SalcburSkega — Gonyo Avstrijo — Štajerekoj prih^aje — to deželo, odhajaje — njo vije . ae — soteafcami, — Brednjem teku vali se — dolini. 3. Sestavi te-le samostalnike, glagole in predlogre : Mladost, živeti, brez skerb. Zarad, lenoba, lensli Btradati. K, hud, pes, ne hoditL Čes, ten^e, ne skakati. Skoz, zid, z, glava, ne riniti. Pri, izvir, voda z^emati. 8, konj, na pasti. Z, roke delati, ne igrati. Po, nevihta, solnce, sijati. Ob, hiSa, stati, drevje. Človek, ne živeti, ob krah. O, žetev, kazati se, pridelek. 4. Odgovori popolno tem vpraSanjem: Kedaj gre namestu dežja sneg? Kdaj gre toča? Kje so oblaki? Kam tefie vsaka reka? Kje leži sneg pozimi? Kdaj imamo potice, kdaj pirhe? Kdaj je bil zveliCar rojen (cesar Avgust)? Kdaj se za hleb kruha njiva kupi? 5. PoiSei v berilu pod št. — vse predloge, in zapiM, T kterem sklonu so s samostalnikom I Prislov. Vodila. Tukaj BO učenci, tam učenke. Besedi ntukaj", "tam" znanite kraj, t. j., kje se kaj godi. Jeseni vsa narava umira. Beseda Jeseni" znani čas, t. j., kdaj se k^ godi. Visoko letal, nizko padel Besedi ^visoko", ^nizko" znanite način, t. j., kako se kaj godi. Bog nam poSilja križe zato, da bi nas ponižal. Beseda ^zato" znani vzrok, t. j., zakaj se kaj godi. Besede, ki znaoijo kraj, čas, način ali Tzrok, imenujejo se prislovi. Vsak pridevnik je tudi prislov , n, pr. : , Pastirska piščalka lepo poje. 75 Prislovi na vprašanje ^kje"? so; tu, tu-le, takaj, tfim-le, tamkaj, onde, ondukaj, povs6di, drugodi, uekdš , kjer (kder), kjerkoli, nikjer, zunaj, dfili, gdri, zg6raj, n^tri, iznfitra, spridi, spodaj, sršdi, z^di, zraven, poleg . . . Prislovi na vprašanje „kam"? so: shift, leseni, semkaj, sem ter tje, sem ter tam, drugam, nikamor, všn, včokaj, nazij, naprej, strdni . . . Prislovi na vprašanje „kod*? so: tod. le- tod, tod-le, todkaj, od tod, dotlŽ, ondot, dru- god, kod, nekod, koder koli. nikod . . . Prislovi na vprašanje „kdaj"? so: sedaj, (zdaj) , zdajci , danes (denes) , nocoj, s pomladi (spomlad) , jeseni (jesen) , jufri , letos , precej , skoro , kmalu , novic , drug6č , potem , še le , dr^vi , nekdaj, že (vže), tedaj, ondaj , včeraj , davi, sinoči, dan danes, lani, davno, zjutraj, zvečer, pozno, sicer, obsor^, obkorž, obtor^ , doslš, dottč, potlej, doklč, odkl^. Prislovi na vprašanje „kolikrat"?„ doklž"? 80 : tolikokrat, tolikrat, dostikrat, malokrat, redko, obojič, trojic, neprenehoma, neprestano, zderžema, vekoma, vekomaj, zmirom, zmiraj. zmir, vsegdar, vselej, zopet, spet, največ, vedno, z nova. Prislovi na vprašanje »koliko"? so: toliko, en61iko. nekaj, nič, kolikor koli, ddsti, zaddsti, dovolj, jako, zeld, silno, močno, vele, kdmaj, toliko da. le, prav, precčj, premalo , prevžč , ii,i^iT,Goo<^le PrisloTi na vprašanje »kako"? so: tako, takisto , enako , nikako , nikakor , inako , inače , drugače, bolj, mari, nalašč, zastonj, napak, na ravnost, narazno, na dvoje, na robe, nenadoma, . hitro , naglo , berzo , počasi , posebej , posebno , . samotež, skrivaj, tikoma, vedoma, vidoma, vkup, sknp, skupaj, všeč, po godi, zaporedoma, vznak, cen^ . . . Prislovi na vprašanje »zakaj"? so: zato, torej, zatorej, ted^j, za tega delj . . . Terdilni prislovi so : da, kaj pa, kako pak, to je, to je da, to se vč, vsekako, gotoro, pač da, pač je res, res . . . Nikavni prislovi so : ne, nikar, nikakor . . . Dvomljivi prislovi so: blez, blezo, bojž da, neki, neki da, lehko da, menda, morda, more biti, javaline, težko . . . Pojasnilni prislovi so : s kratka, zlasti, prav za prav, sploh, v obče . . . Vaj«. 1. OdgovaIj^i: Kje je Bog? Kam se megla vzdvigoje? Kod stragi? Kdaj drevesa cveUI? Kd^' lis^e rumeni? Kd^j molimo čez dan? Kolikrat treSi na zemljo? Dokl4' bo naša duša živela? Koliko blaga bode človek sabo na nm svet nesel? Kako teče ielezni hlapon? Kako ter- govd prodajajo ? Zakaj kmet seje ? Zakaj se nčenec uči. 2, PoiSCi til prislove, in povej, na ktero vprašanje se odgovatjajo in kako se imenujejo : Unogo ljudi je na svetu, pa malo jih je ze\6 modrih. Vedno moramo iti naprej, ne nazaj. Koder koli soince Bije , naj prgaznost klije 1 ^utraj leliko delam«. Gotovo da I Ti^ nas vse kmalu mine. Tti sferno, tamkaj 77 bodemo ieli. Nikar preveč ne navezujmo serca na prazne rečt ] Veliko imaS le kterikrat, a dosti nikoli. Horda miBlig večno Živeti. 3. PoiSči v beriln 6t — vse prislove, in povq od njih vse, kar koli vefil Voznik. Vodili. Zlato i n srebro je žlahtna mda. Čerta je ravna , ali kriva. Skeijanec j4 nekaj zen^je, nekaj žuželka. Sin je veCi, nego oče. Voda pogasi ogenj, olje pa po- vekSa plamen. Besedice >int, nali", >n«kaj<, >negO(, nP a" vežejo besede. Imenujejo se vezniki. Vezniki so besedice , ktere vežejo posamne besede ia' cele misli. Vezniki so vezalni, protUni in ločilni, ter- dilni in sklepalni, potem krajeToi io časovBi, nadinni in Tzroil^i. Vezalni vezniki so: i, in, ino, pa, ter, tudi, ne le — ampak tudi, ne — ne, ni — ni, niti — niti, tako — ^kakor dalje, potem, potlej, h temn, na to, verh tega^ naposled, časi — časi, nekaj — nekaj, nekoliko— nekoliko, zdaj— zdaj , sedaj — sedaj, kakor, kot, namreč, zlasti, posebno, Bosebno, če§ . . . Protiloi in ločilni so: a, ali, no, pa, pak, toda, le, samo, samo da, vendar, vendar le, ne— ampak, ne — nego, ne — temnč, nikar, bodi — bodi, boiM si — bodi si . . . lr„l,G0(V^[c TerdilDi in sklepalni vezuiki so: saj, sicer, drugače, inako, kajti, zatu, zatorej, torej, zarad tega, za tega delj, tedaj, takisto, Tsled tega . . . Erajevai in fiasovoi Tezoiki so: kjer, kjer- koli, kdmor, k&mor koli, kdder, keddr, dokler, do kar , kar , ka , odkar , predoo , kdkor , čim , s im . . . Načinoi rezniki so: kdkor— tako, kolikor — toliko, 4im — tem . . . Vzročni Tezniki so : ko, ker, £e, ako, samo, da, da le, oaj — si, dasi, dasitudi, ako tadi, če tudi ... Vaje. 1. Poisei ti) veziiike, iu poTej kako se imentijejo : Zdrava lica so bela in nideča, kakor mleko in kri. On lepo piše od konca do kraja. Sk^rbi za zdrarje, toda ne melikuži se I Ne del^ zaroko dobička I Boka roko nmira, lice pa obedve. Ako ni lepo, si^ tndi ni drago. He povej rsega, kar veit Čednost bolj lepSa, kakor zlato in srebro. Manj ko govoriS, toliko veC poelai^j I Varčnost - in dobrodelnost se vjemati ; ali skopost dela kamnito serce. Pridni ne nmeije od glada; kajti pridnemu pogleda sicar glad skozi okno; toda v biSo mn ne pride. Ako ne teiie, pa kaplje. 2. Postavi tti namestn čertic primerne veznike: Bog je večen ; — je vselg bil, je — bo vselq. Bog je vsegaveden; — v4 vse, — nade nar ekrlvn^fie misli. Tiče nam koris^o, — jih nikar ne preganjajte 1 Lito železo je mehk^e — jeklo , — ts9 Ai piliti — vertati. Vsi sesalci imajo rudeCo, toplo kri — dihajo s pljuCi; kit ima — toplo kri — diha s pljuCi, — je — sesalec. Bibe ne dihc^e s pljnCi, — s Skergami. 3. FrepUi — povest iz beiilo, in podčert^ vse veznike! Medmet. Vodila. Pastiiji 80 sli doinii, in so ukali; „J a, j a, ju!" Deček je padel , in je zavpil: „0 j oj" ! Deklica se je spekla, in je zavpila; h^^'" OCe 80 mlatiCem djali: „Niijte, nnjte!" Hlatiči so ndarili: „pikl pok; pika! pok!" Besedice Jn!" »ojoj!" n^^"' Bniijtfl"> uPikl poki" naznanjajo obCat^e in posnemajo glasove. Besedice, ki nazBanjajo občntke ali posne- majo kake glasove, imenujejo se medmeti. Medmeti za občutke so: veseli glasovi: ba, ba! ala.! ju! jnhnba! bopsasat bajsasa! blagor! žalostni glasovi: ab! ob! uhl oj! joj! ojoj! gorjž! čudibii glasovi : o 1 da te I da te vendar 1 kaj še! nepričakovalni glasovi: bobd! ne pa! vendar ne! prederta reč! podbudni glasovi: nujte! udri! primi! dčrži! klicni, tihi glasovi : st ! pst ! i na ! čaj I čajte ! slišiš ! ne ! nikar ! bolečni glasovi : as ! asa ! ob ! oh prejoh ! joj ! prejoj ! nepovoljni glasovi: ba! pej! pej te bodi! Coo>^Ic Voščila so: Z Bogom I Zdrav ostani! Bog daj! Bog ne daj! Bog daj dobro srečo! Bog te sprimi ! Živio ! Slava ! Glasovi, s kteiimi živali kličemo, odganjamo ali zavračamo, so:.mnc, mac! kec!hej!le3! ajst Fosnemalni glasovi so : pik pok ! lop ! pl^k t tržskl.terlžsk! Vaje. 1. Eako reCei, kedar veselo poskočii? Kako zdih^jed, kedar si žalosten? Eako rečaS, kedar te kq zaboli? Eako reCejo ueitelj, kedar otroci §aiD4? 2. Kako rečei, kedar sreČaS svojca pHj&^j^? Eako se posloTljaS od njega? Kako reCefi, kedar prideS k delajočemn doTekn? Kako ti delavec odgovarja? 3. Kako Uičeš pesa, maCko, kokoSi? S kterimi glasovi odga^jai te živaJi? i. Kako ropoCe v mlinu? Kako žvižga železni hlapon? 5. Prepiši iz berila pesem — , podiert^ medmete, in povej, kakoSni glasovi sol Drugi del. BeC Stavek. Prosti in zloženi stavek. Vodila. __#eeek je učenec. Deček je vesel. DeCelc poje. Škeijanec je tica. Škerjanec je rnjat. Škerjanec ee vzdvignje. Vijolica je cvetica. Vijolica je modra. Vijolica cveti. Deteta je raatlina. Detelja je zelena. Detelja raste. Detelja je pokofiSna. O rsaki osebi ali stvari lahko kaj mislimo, govorilno ali pišemo , in sicer kaj je, kakošna je, kaj dela ali kaj se z njo godi. Svoje misli ia čute razodevamo v stavkih. Stavek je misel, ki jo povemo ali zapišemo. Hlapec dela. Hlapec ne dela. Ali hlapec dela? Hlapec, delaj 1 Naj bi hlapec delal I Eedar govorimo ali pišemo, vselej kaj pri- povedajemo aH terdimo, ali odrekujemo ali zani- kamo, ali pa kaj vprašamo, velevamo ali želimo. Svoje misli razodevamo tedej terdilao , ali uikavDO, in sicer naznanjevaje ali pripovedovaje, Tpraševaje, velevaje ali želevaje. ii,i^iT,Goo<^le Vsak stavek ima dva glavna dela: osebek Osebek je oseba ali reč, o kteri govorimo. Dopovedek je to, kar o osebka dopoTedqjemo. Po osebku vprašamo 8 vprašapjem gkdo" ali nkaj?" Osebek more biti: samostaloik, pridevnik, Števnik, zaimek, glagolov nedol^čnik ali velčluik, in tudi vsaka draga beseda, -če se o njej kaj pri- poveduje. Včasi .je pa osebek tudi slurit v dopovedku, n, pr. : Bori! pUi! Hvalijo ga (ljudje). Dopovedck more biti: samostalnik, pridev- nik, al) glagol. Stavek, kteri ima le osebek in dopovedek, imenuje se gol stavek. Deček je priden učenec. Zdrav deček je vesel I DeCek poje pestfii. Škeijanec je poljska tica. Poljaki Skeijanec j« rujav. Škerjanec se v krl^u vzdv^^je. Vijolica je diSeča cvetaca. Cveteča vijolica je modra. Vijolica cvetd spomladi. Detelja je koristna rastlina. Detelja raste oa polji. Zrela detelja na polji je pokoggna. V teh stavkili imata osebek in dopovedek Se drage besede, ki jih pojaanujejo, ali dopo!myejo. Stavek, kteri ima mimo osebka in dopo- vedka še druge besede, ktere osebek, ali dopO' Tedek, ali pa oba pojaanujejo, ali dopolnujejo imenuje se razširjen ali izobražen stavek. Gol, ali razširjen stavek je prost stavek. KokoS vodo yije, in na Boga gleda. Dela je dovelj, a delavcev manjka. Počakaj, sej niei voda I Kogar kafia pid, boji se zvit« TflrvI. Greh stori, da človek pozabi aa I,;-,I,G0(V^[C Bogi Star pregovor pravi: Česar se Aotek nauCi, to tudi Anže zna. Ni vse zlato, kar se sveti. Vauka tica rada letf ^e, kjer se je itvalila. Do kler je drevce mlado, ga lahko pripogneš, Kakor si bo i postlal, tako boded ležal. Nič na sveto ni tako skrito, da bi ne postalo oCito. Ko bi spoznali, k^j je Cas, dobro bi ga obraCali. Th se združita dva ali ve£ stavkov v eno celoto. Ako se zdrnžita dra ali več prostih davkov T eno celoto, izobrazi se združen ali zložen Ako ima t zdraženih stavkih vsak stavek sam o sebi svoj popolni pomeo, imeauje se taka celota priredno -zložen stavek ali priredje. Ako pa ima^ v zdraženih stavkih le en sam stavek poglavitno misel, drugi stavki pa ga le pojasnujejo ali dopolnnjejo, imenuje se taka ce- lota podredno-zložen stavek ali podredje. Stavek , ki obsega poglavitno misel , je glavni stavek ; stavki pa , ki dele glavnega stavka le pojasnnjejo ali dopohiiqejo, bo po* stranski ali odvisni stavki. Glavni stavki med seboj , pa tudi glavni stavki s postranskimi stavki vežejo se oaj vei z vozniki in zaimki Prosti pa tudi zloženi stavki nimajo vselej vseh besedi, ki se že po sebi razumevajo, n. pr.: Tes svet (je) oko 1>o^e. Navada (je) železna srajca. B^ (bodi z vami)! Dobro jatrol Dober dan (Bog daj) I D,ni,ii"iT,Go(V^[c Vaje. 1. Pov^ T polnih stavkih, kaj je jablana, bezeg, . iyda, lan, vertnlca, volčja jagoda, Čebela, belougka, gob, kokoS, konj, medvedi 2. Povej v polnih stavkih, kakoine so te-le. reči: kamen, demant, svinec, sol, glina, kreda, apno, žveplo, Dglfje, bob, grah, dren, ba£a, goba, jagoda, jelka, grozdje, klasje, cvetje! 3. Povej v polnih stavkih, kaj dela tesar, vervar, lovec, pes, iaba, riba, tica! kaj se godi z meglo, s snegom, z žitom, s travo 1 4. Povej od -vsake teh-le oseb ali reči, kaj so, kakoSne so, kaj delajo, aU kaj ee z njimi godi: mlinar, petelin, krompir, šota, brana, soliice, zarja 1 5. Povej tri terdilne, tri nikavne , trt vprašalne, tri velelne in tri želelne stavke I 6. Povej tri stavko, v kterih bode osebek samo- stalnik, tri, T kterih bode osebek pridevnik, tri, v kterih bode osebek fitevnik in tri, v kterih bode osebek glagolov nedoldCnik ali vel^lnik! 7. Postavbtil namesto Certic primerna pojasnila, ali dopolnila : — učenec zaalaži '— , — veja ee zlomi, — lasje so slava. C^n je — denar. Zlato je — ruda. — voda je — pijača. — voda je slana. — Mizar dela — . Tkalec tVh — . Zeha beli — , Pošteni so ne sramuje — . Pestuoja varuje — . Vetrovi Čistijo — . — otroci spoStnjejo . Eibe plavajo — . Rudo kopljqo — . Sava izvira — ■. Sava se izliva — . Sava teče — . Drava d6re — . Vrabec aedf — . Podoba visi — . Ne hodi — 1 Bog Ijnbi — . I^ž ima — nog4. Bogastvo ne odpravi. Blagi5 se — hvali. Drevo se naslanja — . Človek se naslanja — . 8. VTerati t& gole stavke vkup, razfiiijene vkup in zložene vkup; pri golih in razSiijenih stavkih pa podčertitj osebek in dopovedek, pri zloženih pa glavni etavek: 85 Sosed je umen in marljiT gospodar. Brat je vojak. HCi je vljudna deklica. Tvoj brat je moj tovariS. Ljudje hod^o. Tiče letajo. Živali skadejo. KaCe lazijo. Červi se po zemlji plazijo. Živali so iloveku koristne. Ne muCi živali I Vino Škoduje otroku. Dober delavec je vreden plačila.. Ne verjamemo ma, kdor je lagal. Oči so okna nagega telesa. Ne vetjami vsega, kar slilid, in ne piavi vsega, kar veS I Čast je časti vredna. Dčenci, učite se pokornim biti I KokoS vse razberska; enako dela tudi zBpravljivka. Tsaka strast popači človeka , posebno pa nevbšljivost. Le berž ubogaj; sicer bode druga 1 Slaba tovaršija te spridi; zatorej ne zahajaj med slabe tuvariSel Kar je dobro, to se samo hvali. Dokler je drevo mlado, lahko ga pripogneS. Domovina je kraj, kjer je naša zibel tekla. Nič ni ležeče na tem, kako dolgo kdo iivi, temuS le na tem, kako dobro je Živel. Množno-zloženi stavek. Vodilu. življenje naSe je sejanje,- pri kterem ee poleniti ne smemo, ker čas po bliskovo leti, in vemo, da, kdor je len ob setvi, malo Janje. Na tvojo . besedo , o kmetovalec t zraste za hiSo , kjer je robida rastla, orehovo drevo, da se 1i v nj^ovi eenci otroci igrajo; na tvojo besedo ti tem rodi hruSko, jabelko se ii debeli na lesniki, in pridelana kapljica vinca te veselo poživlja. ■ Tii je več stavkov združenih v večo celoto, zato da se misel lepše izreka in izobražuje. Ako se naj manj trije ali več rekov združi v ve£o celoto, imeoajemo jo mnogo-zloženi stavek. ii,i^iT,Go(><^[c v K J e. Združi te-le poBameene stavke t primerno TeAo celoto : Zjatraj idefi z novo moi^o na delo svojegra poklica. Oorki znoj ti Gtojf po Celn. Spominjaj se, da delaS njemn, ki te tako skerbno ohrannje^ Spominjaj ee, da sluiiS Bogn, ko služiš Ijndem. Žalosten si. Nadloge te tarejo. Tvoja pamet ti ne pomaga. Tvoja volja ti ne pomaga. Ne toZi nikomur talosti. Toži tistemu, ki ti more pomagati I Strah nas je groba. Čudno nam je pri sercu, ko vidimo pokop. Hisel na grob je zdrava. Uisel na grob nas ud ponižnosti. Besedni red. Vodila, Versta ali red, po kterem se verstč besede T stavku, imenuje se besedui red. V prostem stavku stoji navadno osebek na pervem, dopovedek pa na drugem mestu; spona ali vez pa se devlje med osebek in dupovedek. Kedar je osebek v dopovedkti skrit, pride dopovedek na pervo mesto. V razširjenih stavkih stojč pojasnila sploh pri pojasujenih besedah, pred njimi, ali za njimi. V vprašalnih stavkih se vprašalni členek devlje tik za glagol, a kterim se vpraša, n. pr. : Je 11 to resnica? Breznaglasoe besedice n. pr. : sem , si , je , me, te, se, ga, mi, ti . . . navadno ne začenjajo stavka. D,ni,ii"iT,Goo<^le v zloženem stavko stoji naj veft glavni stavek pred postranskimi stavki. Postranski stavki stojž precej za tisto be- sedo, ktero pojasnujejo ali dopolnujejo, V a I B. Vredi besede in stavke v naelednji povesti: Hrast in tersl. Hrast bahati se a svoju tnrdnosl^o in Btanovitaostjo ; tetstn oiHtati nje^fovo slabost , pred vaakim vetrom tresU in uklanjati se. Terst zaničevanje terpeti pohlevno, in moliati. Kmalu potem vihar velik vstati; hrast se ne i& ndibiti , vibar prelomiti ^a in podreti ; terst priklanjati ponižno, vstati zopet hitro. Terdovratnost in avojeglavnoat ne obstanka imeti, ponižnost in poterpežljivost veljaU. ■ ,Go(v^[c Tretji del. Pravopisje. jr ravopisje nas nči besede s pravimi čerbami pisati, in jih na koncu verst prav deliti in prave lofiila ali prepone staviti. Splošna vodila. 1. Piši, kakor se besede dobro izgovarjajo in izpeljnjejo! - 3. Kolikor 2logov ima kaka beseda, toliko ima tudi samoglasnikov. 3. Na koncu besede se piše tisti terdi ali mehki soglasnik, kteri se sliši, če se beseda podaljša, n. pr. : saB$, sne^a ; obraz, obraza ; mni, mo2a. 4. Ij se piše: a) za b,'ni, p. T, n. pr.: ljubljenec, sprem- ljevalec, konoplja, mravlja; b) v končnicah: Ijam, Ijem, Ijen, Ijiv, n. pr. : mahljam, gibljem, ljubljen, dobrotljiv ; , c) v nekterih drugih besedah , n. pr. : kljuc , Ijud, ljub . . . Din i,.i"-i hv Google Velike čerke. Velike čerke pišemo: 1. v začetku govora; 2. za piko, klicajem id vprašanjem, kedar sklepata stavkovo misel. 3. za dvopičjem, kedar svoje lastne ali liesede koga drugega uespremenjene zapišemo, n.pr: Kristus nas uCf: >Ijabi svojega bližnjega, kakor sam sebe!« 4. iz početka vsake verste v pesmih, n. pr. : Jablane , hrnSke In druge čepe Cčpi T mladosti Za Btsre zobčI 5. pri lastnih imenih; 6. včasi tudi v pismih pri zaimkih, s kte- rimi nagovarjamo osebo, kteri pišemo. Razzlogovanje. Večkrat se primeri, da se mora beseda na koncu Tcrste razdeliti. T& veljA: 1. zlogi naj se ločijo v pisavi tako, kakor v govorjenji ; 2. izpeljane ali sestavljene besede naj se razzlogujejo tako, kakor so izpeljane ali sestavljene B. pr. : ko-lo-vrat, ob-last, po-mlad ; 3. , soglasnik med dvema samoglasnikoma jemlje se k nasiedigemu zlogu, n. pr.: ro-ka, no-ga, Mo-ga-vi-ca ; I,;-,I,G0(V^[C 5. kedar sta med dvema samoglasoikoma. dra ali več »oglasnikov, jemlje se pervi ali perra dva; k pervemu, drugi k drugemu zloga, n. pr.: mer-va, soln-ce. 5. ]j in qJ se DG ločita. 6. Netoč^ivi so navadno tndi tisti soglas- Diki, s kterimi se navadno besede začenjajo^ n. pr. : sl-slama, skr-skrii^ja, gl-glava . , . Ločila ali prepone. Ločila ali prepone so znamenja, ktera pri pisanji stavimo: I . da ločimo ali prepenjamo besede od be- sede in stavek od stavka; . 2. da kažemo, kedaj in kako je treba pri branji glas povzdvigovati ali z glasom odjenjevati, in kedaj in koliko se mora pri branji oddahniti ^ 3. da je pisanje bolj razumevno. Ločila ali prepone so : 1. Pika (.), ktera se staVi a) na koncu popolnoma končanega govora ; b) za posamesnimi naslovi ali izrazi; c) za verstilnimi števniki, če se s številko piSejo, n. pr.: Mi živimo t 19. (v devetnajstem) stole^i. Cesar Franc Jožef 1. (pervi). V Ljubljani 1. prosinca 1874.1.; d) pri okrajšanih besedah, to je, po eni alt po več čerkah, ki se stavijo namestu cele besede^ !»■ pr. : g. (gospod), gold. fgoldinar), i. t. d. (in tako dalje). Pri piki se naj dalje oddahne. n 2. VpraSaj (?), kteri se stavi a) na koncu rpnčalnega stavka, n. pr.: Kdo je vse nstvaril? Ktere bo naj imenibiejSe stvari božje? b) pri posamnib vprašalnih zaimkih, d. pr.: Umeril bomo; toda kd^j? in \^ei ne vemo. Pri vprašaju se glas povzdvigne. 3. Klicaj (I), kteri se stavi a) na konca stavka, kedar pomenja klicanje, čudenje, nkaz ali prošnjo, n. pr.: Vpil sem za njim: Janez 1 Janez ! Glej gi I Ne hodi v vodo 1 b) pri posamesnih besedah, kedar pomenjajo klicanje in tudi pri nekterih napisih v pismih i. t d., n. pr. : Stoj I Tiho 1 Pomagaj I Ljubi prijatelj ! c) za medmeti , kedar sami za se stoj^ , n. pr.: Oh I Gorjdl Ako pa se kak stavek začenja z medmetom, se pa pri medmetu stavi vejica, in še le na koncu stavka kUcaj, n. pr. : Oj, kako srečno iivi za- dovoljni človek! Tudi pri klicaju se glas povzdvigne. 4. Vejica aU rez (,), ktera se stavi a) med naštevane besede I n. pr. ; PoUe, vinograd, gora, morje, n red^ ; b) med glavne in postranske Ura, enkrat zamujena, ne pride nobena. Pri vejici se za spoznanje pn 5. Podpičje {;), ktero se stavi a) med daljšimi priredao -zvezanimi stavki, n, pr.: Madoet živi brez vso skerbf ; vsako nedolžne veselje popolnoma vživa; po veaeljl hrepeni, in iSCe ga pri svoji enakosti j D,ni,ifliT,Goo<^le b) med stavki, ki eden drugega poterjnjejo, ali eden drugemu nasprotujejo, n. pr.: Odperta noc in dan so groba vrata; al' dneva ne pov^ nobena prafka. Pri podpičju se nekoliko dalje preneha, ka- kor pri vejici. 6. Dvopičje (:), ktero se stavi a) kedar svoje lastne ali besede koga drugega nespremenjene zapišemo, in jili pred napovemo, n. pr.: Kristus je rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega. In Bogu, kar je božjega I b) kedar se kaj našteva, pojasnuje ali dodaja, n. pr: Dvopark^eži so: govedo, ovca, koza, serna, jelen. . Vodnik je pel: Ne hčere, ne sina Po meni ne h6; Dovftlj je spomina: Me ndami poj 6. i ( — ), kteri se stavi, kedar ik rek zamolči, ali pa, če ;a povč, n. pr.: Bojim se, da Crudimo se po srefii in slavi, in ( ), kteri se stavi , kedar o besedo ati stavek vtak- pojasnimo, n. pr, : Volčja ena n^j bolj strupenih rastlin. )na moC (to vsak po sebi lahko no vajo, 9. 'V e Z a j ( — -), kteri se stavi med besede in zloge, ki jih vkup vežemo, n. pr.: Slovensko - nemika slovnica, I,;-,I,G0(V^[C 93 10. Narekovaj („"), kedar hočemo kake besede ali stavke poscbao zaznamnjevati , n. pr. ; Knjiga: >Drobtinicec je zlata vredna knjiga. Pervo pra- vilo vsega berščanBtva je: »Ljubi gospoda, svojega Boga iz vsega svojega serca, iz Tse svoje duSe in iz vse svoje misli I< 11. Opuščaj C), kterl se stavi, kedar se v pisanji kaka fierka opusti, n. pr.: jel'te, daje res. 12. Opominjaj (* f), ki kaže na kako opombo, naj večkrat zdolej postavljeno. 13. Enačaj (=:), ki kaže, da ste dve reči enaki , n. pr. : nam. ^ namestu. ii,i^iT,Goo<^le ii,i^iT,Goo<^le Kazalo. Pervr del. P»Torn[ r^iroli 9s mol talni k - Spol Število Sklon SkUsJaiJe Kkinek Osebni laimki Svojilni ziimki Bazalni laimki Vprnšalni laimki Oiiralni Hiimki Nedoldoai laimki •ridevDik SkruJABje Slapnjenoje tevnik "•»ol Din i,.i"-i hv Google deal verat glagolov . 40- Predl.g ■ 7fr Prislov 74- Veimik TT Medniot .' 7» Drugi del. 8t»¥«k 81 Prosti in aloitar it»vek SI Hnoco-iloimi sUvek 8ft ■ sBedni red 8« Tretji del. PravopiHJB 8S SploMK vodila ' . . . . BS t^^ll 1 1,.^-i hv Google ii,i^iT,Goo<^le ii,i^iT,Goo<^le ii,i^iT,Goo<^le ii,i^iT,Goo<^le ii,i^iT,Goo<^le ii,i^iT,Goo<^le ii,i^iT,Goo<^le